Iglice
Neža Zajc
Danes padam z borovcem v nebo,
da je razmerje odmišljeno
za vedno: spoznal razočaranja pravico
pristajanje na pogled navzdol
ter spokorjenja natančno belo sliko
kakor zamaknjenost v sneg nad vrhov
prisvajam se le v sveto obliko,
ko odhajam v reko brez bregov;
za ščepec , ne kepo ne grudo,
zemlje brez sape tuje, prsti
sem te prosil, prinesel nemilosti
si v blesketih sonc,
ob meni rojevanja bil,
ko sem umaknil pregrado lepoti,
si petje nemo spodbudil.