Biblično popotovanje mladega cesarja Feliksa skozi osupljivi domišljiski svet

221

 

                                                                Biblično popotovanje mladega cesarja Feliksa skozi osupljivi domišljijski svet

 

                                                                                                                                Jurij Kozjak

 

Na knjižne police je prispel prvi del nove fantazijske sage z naslovom Ilonika in podnaslovom Saga o cesarju Feliksu. In čeravno gre za delo s fantazijsko tematiko, v sebi nosi tudi biblično sporočilo. Prav zato ni napak trditi, da gre za neke vrste nadaljevanje tolkienovskega izročila, torej za nadaljevanje tradicije fantazijske književnosti, ki je bila svetu podarjena že davno, v sredini 20. stoletja. Od Gospodarja prstanov in Igre prestolov pa se nova fantazijska saga razlikuje prav po večjem številu fantazijskih elementov. In prav v tem spomladanskem času je simbolično vzbrstela domišljija novega fantazijskega sveta, ki je na voljo ljubiteljem tega knjižnega žanra.
V zadnjem času je svet bralcev in kinodvorane sicer močno razburkala saga Georgea R. R. Martina z naslovom Igra prestolov. Od slednje se Ilonika razlikuje predvsem po manjšem številu dialogov pa tudi seksualnih elementov, je pa zato, kot že rečeno, mnogo več domišljijskih.
Filme posnete po sagi Martina so sicer videli mnogi, le redko kdo pa si je privoščil razkošje sveže potiskanih papirnatih pol, na ležalniku, pod drevesno krošnjo ali v fotelju. Tisti pa, ki so to storili vedo, s čim je »ameriški Tolkien«, kot mu tudi pravijo, pritegnil bralčevo pozornost. Zgodba ima sicer nek fantazijski okvir. Obstajajo namišljena kraljestva, obstajajo zmaji, goji se viteška omika itd. Bralec se zapleta tudi v spletke, pa dialoge in uživa v ljubezenskih zgodbah ter spoznava plemiške rodovnike. Nepogrešljivi so tudi t. i. »pankrti«. Z namenom ohranjanja bralčeve pozornosti pa je pisatelj vključil tudi spolno perverzijo.
V Sagi o cesarju Feliksu je drugače. Bralec se znajde v fantazijskem svetu, pravzaprav v “deželah”, kot se imenuje ta domišljijski svet oziroma v največji izmed njih – v Evkliptiji. Seksualno perverzijo nadomeščajo ljudožerstvo in nenavadne situacije, ki jih pot skozi »dežele« prinaša. Zgodba se prične s smrtjo starega cesarja, ki da svojemu prestolonasledniku na smrtni postelji popolno svobodo: lahko se odloči, da bo nadaljeval dinastijo, lahko pa vladanje opusti in se odloči živeti drugače. Na Feliksa s tem pade težko breme odločitve. Ali očetove besede zadostujejo, da bi prav s seboj končal obdobje vladanja starodavne rodbine Kadorejev, ki ji pripada? Feliksa čaka zanimiva življenjska pustolovščina. Ves čas ga spremljamo na njegovi življenjski poti, skozi njegove ljubezenske pripetljaje in spletke. V prvem delu sage je skrita biblična zgodba o treh Kristusovih skušnjavah, ki jih na prav poseben način doživi tudi glavni junak.