Muanis Sinanović – Naj se

61

 

 

                                                                                                                                   Naj se

 

 

Naj se spere počasi,

kot se zemlja spira s hriba,

kot se dež še dolgo cedi z dreves.

 

Naj se spere nežno

kot vrtenje zemlje okoli sonca,

tektonski premiki ali podnebne spremembe.

 

Naj se približuje suhemu

kot ogrizeno jabolko, kot sok limone

na pečeni hrani, kot mandelj.

 

Naj teče daleč kot gozd

na robu mesta, kot skovik sove,

kot barantanje stare branjevke.

 

Naj se čaka kot pes lastnika,

da pride v ponedeljek popoldne.

Kot sezam, ki se cedi med programsko kodo.

 

Naj se izgovori do konca.