Vesel božič

338

                           

                                                          Zahtevna pot svobodne Slovenije

 

                                                                           Janez Juhant

 

Redki prisebni in odločni misleci kot Lambert Ehrlich so se pred sto leti s požrtvovalno odločnostjo za ceno življenja uprli revolucionarnemu rušenju urejenega demokratičnega reda v Sloveniji. Posledice odpravljamo še danes in rušenje vlade ter njena negotova prihodnost sta le odmev vsega tega. Kršenje postav in pravil, ki so si ga privoščili oni pri koritu, je postalo navada in železna srajca družbenega ravnanja, v katerem je težko vzdrževati red in ohranjati dostojanstvo. Stiska pandemije je le še zaostrila ta refleks; eni pa kar načrtno spodbujajo nered ne glede na število bolnikov in umrlih ter obremenjevanja zdravstvenih in drugih odgovornih delavcev. Zanje ima boj za ohranitev privilegijev prednost pred odgovornostjo in skrbjo za javni blagor. Pritisk pandemije, ki zahteva red in disciplino, zato povečuje psihozo in ustvarja izredno stanje v državi. Zato so pri nas takoj ideološke teme povsod, kjer odgovorni hočejo vzpostavljati red in preglednost. Ker tega ne zmoremo urediti sami doma, se še kaj izvaža na mednarodno polje, kjer v Evropi in po svetu že tako poteka spopad za razlago preteklosti in sedanjosti. Preteklost nam je pustila breme komunizma, zaostrujejo ga begunci, pa skrajneži z leve in desne, seveda pa ne osveščeni državljani, ki jim gre za Slovenijo. Tega politični levičarji v Sloveniji zaradi ohranjanja svojih pridobitev, niso pripravljeni sprejeti, ker jim ni mar za samostojno in našo Slovenijo, pač pa le za njene fevde, ki so jih imeli nekoč in bi jih imeli še naprej. Vseeno jim je tudi, ali Slovenija z vlado Janeza Janše pridobiva na mednarodnem ugledu, dobrodošel bo le pridobljeni denar proračuna EU.

Ob vseh teh zahtevnih procesih Slovenci počasi, a vztrajno le spoznavamo svojo vrednost, tudi v Cerkvi. Duhovniki delijo osamljenost, celo samoto in izrinjenost in si po svojih močeh prizadevajo za osveščanje sebe in drugih v podpori in strežbi prizadetim bolnikom in svojcem umrlih. Profesorica  dr. Fikfak je duhovnikom na konferenci govorila o Nizozemski, kjer je 300 duhovnikov umrlo, ker tam bolj tesno sodelujejo v zdravstvenih ekipah kot pri nas bolniški duhovniki. Gotovo bi se lahko škofje in duhovniki še bolj angažirali. Nuncij bi že zdavnaj lahko uredil škofe, mariborski nadškof bi se v nedeljskih prenosih na RTV SLO lahko izmenjaval z ljubljanskim in še marsikaj. Upam, da bomo tudi Slovenci ob številnih novih kardinalih zaradi svoje zvestobe Rimu uspeli zlobirati tudi svojega. Očitno prehaja Slovenija tudi zaradi žrtev in molitev naših prednikov v odločilno fazo svoje samostojnosti. Sedanja vlada različnih strank, ki se borijo za nacionalno preživetje ni le splet naključnih okoliščin, pač pa je izraz narodove volje po samoodločenosti, samostojnosti in preživetju. Upam, da kljub izhodu poslancev DESUSA iz koalicije ter pobesnele in brezvestne norosti levičarskih postkomunistov  ta vlada obstane, saj odraža odločnost Slovencev, da se poslužujemo svoje pameti, razvijamo lastne sposobnosti in ohranjamo svoja izročila, ki so nam jih v stoletjih ustvarili predniki. Jezikovne in kulturne temelje narodovega preživetja lahko gradimo na trdni državi in njeni prepoznavnosti v svetu. Ne glede na vse težave v sebi in med seboj spodbujamo in gojimo torej zdrave osebne in družbene odnose, razvijamo svoje sposobnosti za krepitev gospodarskih, socialnih, upravnih, političnih in krajinskih okvirov ter tako demokratičnega razvoja naroda in države, za kar smo se odločili ob plebiscitu. Saj imamo kljub preteklim ujetostim voljo in znanje za premagovanje sebičnosti in za reševanje sporov v plemenito in kulturno sobivanje. Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli. V tem duhu želim vsem blagoslovljen Božič in upanja polno leto 2021.

 

Božično voščilo prof. Juhanta je bilo objavljeno na spletni reviji Časnik.