Delitiae musicae

 

Delitiae musicae – Radosti glasbe – druga plošča vokalno inštrumentalnega ansambla, noneta

 

 Nova Schola Labacensis

 

 Franc Križnar

 

 

 

Consort ali majhen (vokalno) inštrumentalni ansambel Nova Schola Labacensis (NSL) je od svoje prve cedejke Okcident sreča Orient (2018) narastel še za enega člana-članico. Saj je zdaj (2022) novo, drugo ploščo s povsem drugim repertoarjem posnel in izdal z devetimi izvajalkami-izvajalci. Umetniški vodja Boris Šinigoj, ki igra v vseh 21 predstavljenih skladbah in si zato izmenjuje teorbirano lutnjo in baročni kitaro, je tokratni izbor usmeril v renesančno in baročno glasbo od arkadijskih prizorov (iz Arkadije na Peloponezu v stari Grčiji) in hiperborejskih nabrežij Severnega morja (t. j. pravljično in srečno ljudstvo na visokem severu v predstavah starih Grkov). Med romanskimi pristani v Sredozemlju – mitičnih napevih nizozemske, flamske »zlate dobe« do bukoličnih spevov italijanskega seicenta (= 17. stol.) se vse tole razpne. Gre za splet (čiste) inštrumentalne glasbe, v kateri prednjačijo plesi (koncert, sinfonija, …) pa vse do vokalno inštrumentalnih miniatur (baročna, da capo arija), ki so jih podpisali znani in manj znani avtorji pa vse do skoraj povesem neznanih (Anonymous). Plošča prinaša v izvedbi omenjenega ansambla dela T. Susata (2), J. van Eycka, J. van den Hoveja (2), Johna Dowlanda, A. Vivaldija, G. Gorzanisa (2), G. G. Kapsbergerja (5), F. Caccinija, C. Monteverdija (2) in neznanih avtorjev (4). Poleg umetniškega vodje in odličnega lutnjarja B. Šinigoja, ki edini pri nas še oživlja nekdanjo pionirsko ali kar prvo slovensko tovrstno (re)produkcijo v okviru Schole Labacensis (1964-1973), pojejo in igrajo v ansamblu in tudi na teh posnetkih NSL še: Tadeja Pance, Urška Kastelic in Ana Novak (vse tri sopranistke in marsikatera od njih še s kakšnim /priročnim/ tolkalcem), Blažka Mraz (kljunaste flavte), Tomaž Šinigoj (viola d’amore in baročna violina), Miha Šinigoj (viola da gamba), Marko Angelski (teorba) in Vasja Štukelj (turške pavke, okvirni boben in arabski riq); pravi (vele)mojstri posamičnih solov in tutti igranja; vsi po vrsti!.

Vse glasbeno razpelo ali kar vrelo sega od uvodnega inštrumentalnega Herkulovega plesa nemško-holandskega renesančnega skladatelja in inštrumentalista Tielmana Susata (1500-1570) pa vse do zaključnih vokalno inštrumentalnih apoteoz avstrijsko italijanskega lutnjarja in skladatelja Giovannija Girolama Kapsbergerja (1580-1651) in dveh njegovih pastoral. Vmes pa seveda kontrastni izbori in tudi take interpretacije različnih glasb in slogov, zasedb in jezikov. Skratka ansambel od prvih tovrstnih in s skrajno izbranim ter prebranim  inštrumentarijem. V vsej svoji veličini glasov so se priključile tudi vse tri vokalne, pevske solistke. Njihovo ravno pa niti ne preveč kontrastno ali skoraj dinamično skrajnostno petje se ves čas organsko zliva z včasih kar precej tihim inštrumentarijem; razen seveda takrat, ko so  posebej izpostavljena še tolkala. Kar 8-krat so se predstavile v pevskem tercetu! Še najbolj pa se me je (tudi osebno) dotaknila (solistična) teorbirana lutnja z interpretacijo B. Šinigoja v Hovejevi priredbi Dowlandove Pavane Pijper: tehnično precizno, muzikalno podoživeto in subtilno. Lahko bi večino teh presežkov prenesli kar na vso predstavljeno muziko. Ta zagotovo pri nas predstavlja neke vrste tovrstni diskografski presežek – Radosti glasbe!

Ploščo je izdala v nakladi 500 izvodov Deminox d.o.o., izdelala pa jo je Silveco d.o.o. Posnetki za dobro uro (71′ 15”) glasbe so nastali v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik (februar 2022). (Glasbeni) Producent je bil kar vodja ansambla in solist B. Šinigoj sam, snemanje in zvočna obdelava posnetkov pa je delo mojstra Andreja Rodeta. B. Šinigoj je tudi avtor besedila k plošči, lektorici pa sta Breda Sivec in Nina Šinigoj. Lično oblikovanje in njegovo praktičnost je prispeval Lucijan Bratuš. Ploščo pa krasi podoba freske (fragment) dela poslikave edinstvene Viteške dvorane v Brežiškem gradu. Fresko je prispeval radovljiški slikar Frančišek Karel Remb (1674-1718), ki prikazuje prizor iz začaranega gozda oz. podobo T. Tassa Osvobojeni Jeruzalem z začetka 18. stol. Fotografijo te je opravil Gašper Pance.

Kaj več o njej-plošči, ansamblu in aktualnih-novih akcijah in uspehih NSL pa v stiku s »šefom« boris.sinigoj@guest.arnes.si in na www.nsl.si.