Jiři Kočica: SKULPTURE

Jiři Kočica
Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani končal z diplomo “Kip na specifični lokaciji” l . 1991 pri prof. Luju Vodopivcu in prof. dr. Tomažu Brejcu.
Specializacijo zaključil s temo “Kata-logos” pri prof. Dušanu Tršarju l. 1993.
Zaposlen kot profesor na Srednji šoli za aranžerstvo (STrŠ). Kot zunanji sodelavec, docent poučuje 12 let na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru na Katedri za likovno umetnost od 2021 pa na Univerzi na Primorskem.
Skupaj z ženo Vilmo Ducman in tremi otroci živi in ustvarja v Ljubljani.

Kiparska dela, predstavljena v galeriji, so iz različnih ciklov in predstavljajo nekaj izsekov mojega kiparskega dela.

Kipi na visokih podstavkih (bronasti odtisi rok, ki držijo na visokih palicah male figure otrok) so bili narejeni kot razmislek o časovni perspektivi rodu, v katerem smo vsi na dolgi rok predniki in v katerem se (kot se je izrazil deloma že Burke), dogaja vez med tistimi, ki smo dediči že davno mrtvih in tistimi, ki se niso še niti rodili. Neke vrste metaksifizično pojmovanje časa, katerega horizont ujamejo vedno znova šele novi rodovi.

Na razstavah je bilo ob kipih postavljeno nekaj lestev, da so lahko obiskovalci sploh pogledali figurice, ki so sicer bile nameščene v te odtise rok na okrog 2.50 do 3 m višine.

Vodnjaki so bili narejeni v času, ko sem naredil kiparsko postavitev za Preglov center (nov del Kemijskega inštituta), ki ga je vzpostavil dr. Janko Jamnik.
Tam je namreč v spodnjem delu raziskovalnega centra, v kleti, velik vodnjak in celotna konstrukcija sega v 3. nadstropje.
Pred tem sem naredil nekaj kiparskih del, ki so sicer neodvisna, a me je zanimal pretok, pretočnost, razmerja do gibanja vode.

Takoj za temi vodnjaki so fotografije kiparskega dela »Sekvence civilizacije«, ki je postavljen v celotni kiparski postavitvi v Preglovem centru na najvišjem mestu sredi stopnišča. Gre za kiparsko delo, figuralne oblike velikosti človeka, kjer kombiniram materiale, ki omogočajo znanstvenikom sekvencioniranje dednega materiala – torej gele, v katerih poteka razpoznavanje človeških dednih lastnosti.

Te iste gele in 3D printe uporabljam tudi pri kiparskem delu Noseče prerokinje, kjer kiparske figure stojijo na stekleni škatli nad črkami, ki so odbite iz zavrženih nagrobnikov. Gre za črke ACTG (to so bazni pari v dednem zapisu) v različnih kombinacijah.

Pri ciklu kiparskih del Artside the box gre za male skulpture, ki so vpete v leseni podstavek na tak način, da je del skulpture »ujet« v les, saj gre za obliko žlice, vendar to opazimo šele, ko »odpremo skulpturo«. Torej gre za dobesedno »figure out«, ko odkrijemo kaj je celota in kako je povezana z našimi osnovnimi čuti …