Hedi, Nada, Mirjam

320

 

                                                                                                                                

                                                                                                                        Hedi, Nada,  Mirjam

 

                                                                                                                              Anica Perpar

 

 

V knjigi Borisa Pahorja z naslovom Srečko Kosovel, pričevalec zaznamovanega stoletja, pisec govori o treh ženskah, ki so mlademu pesniku budile erotična občutja. Ker je Srečko Kosovel svetla plamenica evropskega pesništva, ki je visoko zagorela in hitro ugasnila, si težko predstavljamo, kakšno vlogo je ob zagnanem delu, globokem uvidu v nesrečni čas sveta, domovine in rodu, igral ljubezenski eros.

Kot nakazujejo pogovori in pisma v  knjigi, pisatelj sam napove, da bo popravil pesnikovo podobo izključno poduhovljenega človeka, ki se mu »telesnost niti ne upira, niti ga ne privlači.«

Pesnikova sestra Anica Pahorju zatrdi: »Srečko je bil normalen mladenič v vseh pogledih. Pri Hedi je šlo za resnično ljubezen, drugačno od tiste, ki jo je čutil do Fanice Obid, ki jo je Srečko imenoval Mirjam in je njuna zveza presegala meje golega prijateljstva. Mirjam se je Srečko v svojih pismih odprl, ji razkril vse odtenke svojih občutenj, teženj in muk, svojih čustev pa ji ni izpovedal.« Tako Pahor. Njuna zveza naj bi bila podobna Kafkovi zvezi z Mileno. Kafka Mileni zaupa svoj Dnevnik, a od nje ne dobi potrdila, da ga je sploh prebrala. On navdušeno prebira njene članke, jih shranjuje kot relikvije in komentira, ona o njegovem razgaljanju molči, da jo slednjič povpraša: »Si morda v Dnevniku  našla kaj odločilnega zoper mene?« Dan po Kafkovi smrti pa Milena objavi ganljivo osmrtnico. Analiza njegovega dela naj bi bila ena od najbolj rahločutnih, kar jih je bilo kdaj napisanih.

Do Nade je Srečko gojil simpatijo, piše Pahor. Z njo se je lahko pogovarjal o književnosti, saj je sodelovala pri reviji Lepa Vida. Svetoval ji je čtivo in avtorje. Njegovi zapiski kažejo, da mu je tudi Nada »stopila pod kožo«.

Kdo pa je bila Hedi? Hedi je bilo ljubkovalno ime za Jadvigo Verstovšek. Bila je vitka, plavolasa študentka, hčerka železniškega nadzornika. Izključili so jo iz šole, ker je ni bilo k pouku. Imela je uporniški značaj, bila je pametna, a nekoliko lahkotne nravi. Kosovela je privlačila, piše Pahor, prav tista vitka, plavolasa ženskost, z zaletavim, nekoliko navihanim značajem.

Kaj je vsebovalo pismo, ki ga je Hedi napisal Srečko? Vemo le, da Hedi nanj ni odgovorila. Ko Srečko Hedi ob srečanju vpraša po pismu, mu ta reče, da ga ni razumela. Trk dveh zelo različnih človeških duš, bi sklepali. Srečkov preroški pogled v strašno dobo, ki se je izrisovala na obzorju, je naletel na frfotajočega metulja, ki se mu hoče samo sonca in medu. Privlačnost je bila silna. Srečko se je v dopisovanju s Fanico zavedal svoje razklanosti in nasprotij v sebi in je dvomil, da je primeren za zvezo. Tudi Hedi ni bila primerna za zvezo, zvesto je sledila le svojim željam in se ji ni zdelo vredno poglabljati v pismo, ki ji ga je poslal eden od občudovalcev. Srečko ji je, sklepam, položil pred noge svoj svet, svoje strahove, razklanost in zelo verjetno tudi željo po konkretni ljubezni. Kaj naj bi mu Hedi odgovorila?

Pahor navaja pismo, ki ga je Srečko pisal Mirjam in v katerem ugotavlja: Jaz sem bil samo enkrat zaljubljen res globoko in kot je to navadno: brez odziva. To dekle je bilo zame zrcalo vsega najlepšega v življenju, čeprav je ( saj je še danes v Ljubljani) prav tako vulgarno kot običajne »frajlice.« Še danes je zapustila  ta ‘eterična’ ljubezen, kakor so me dražili z njo tovariši, v meni sadove onega lepega, česar sem v njej iskal.«

Ni mogoče dvomiti, da je Srečko »pretrpel« dovolj ljubezenskih bolečin in jih kot vse, kar se ga je boleče ali navdihujoče dotaknilo, preoblikoval v modrostno izkušnjo in poezijo.