Mednarodno zasedeni Klavirski trio
Franc Križnar
Serdar-J. Podlesek-K. Pečar Koritnik
Še en odličen komorni koncert z glasbo Beethovna, Rahmaninova, Brahmsa in Piazzolle v ž.c. sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju
Klavrski trio so ga tokrat v ž. c. sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju sestavili trije odlični in uveljavljeni umetniki in pedagogi na naši glasbeni almi mater – Akademiji za glasbo v Ljubljani: srbski pianist Aleksander Serdar in naša godalca, več kot suverena Serdarjeva partnerja, violinist Janez Podlesek in violončelistka Karmen Pečar Koritnik. Na sporedu te dokaj kontroverzne (inštrumentalne) zasedbe in glasbenih oblik zanje sta podpisala Nemca Ludwig van Beethoven (1770-1827) in Johannes Brahms (1833-1897), Rus Sergej Rahmaninov (1873-1943) in za edini dodatek še Argentinec Astor Piazzolla (1921-1992).
Glasba, ki smo jo tokrat slišali v ladji srednjevaške cerkve, se je v vsej svoji raznolikosti pela od nesmrtnega Beethovna in njegovega 3-stavčnega Tria v B-duru, op. 11, Gassenhauer/Poulična popevka, prek Elegičnega tria št. 1 v g-molu S. Rahmaninova, pa vse do največje tovrstne inštrumentalne freske, 4-stavčnega Brahmsovega Tria št. 1 v H-duru, op. 8. Vsak posameznik, vsa trojica se je izkazala v nekaterih res prav bravuroznih pasažah. Njihovo a due in trio partije pa so bile naravnost voluminozni prikazi ne le izključno glasbe, pač pa kar spontane soigre. Poustvarjalni razponi nekaterih pasusov so dali vedeti, da imamo pred seboj še kako preklemansko uigrani ansambel. Ta je ves čas nihal in kulminiral ne le med seboj, temveč tudi v številih tutti mestih. Ne glede na morebitni dvom o akustiki prostora in zasedbe ansambla je bilo slišati kar precej kar najbolj perfektne, odlične ansambelske glasbe. To seveda v prvi vrsti omogočajo notni zapisi omenjenih del in njihovih skladateljev, seveda pa je bila ves čas v ospredju soigra ansambla (v celoti). K bravuroznemu pianistu Serdarju sta se več kot odlično razigrala oba naša soigralca, godalca. Kljub že omenjeni kontroverznosti ene najbolj “klasičnih” komornoglasbenih zasedb so vsi trije poustvarili slogovno in dramaturško zaokroženi spored, ki omenjenemu (27.!) festivalu in njegovi častivredni ediciji več kot pritiče. Vsi najmanjši in možni poustvarjalni odtenki celotne trojice so bili več kot kronani z odličnimi rezultati vseh nians te tako tenkočutne komorne izvedbe in zasedbe. Ne da bi se ponavljal, je morda kot apoteoza vsega navedenega, sledil še edini dodatek, Oblivion iz Libertanga A. Piazzolle oz. ena od priredb te popularne glasbe.
Letošnji bohinjski glasbeni festival pa bosta sklenila v ž. c. sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju s (simfoničnimi) pihali dveh povsem različnih zasedb od septeta pa vse do noneta: 11. in 18. avg. 2022.