Priredba prvega slovenskega romana J. Jurčiča Deseti brat na odru KUD Mirana Jarca na Studencu pri Domžalah
Franc Križnar
Še ena odlična multimedijska predstavitev (adaptirane) slovenske literarne dediščine v Škocjanu pri Domžalah in v letošnjem poletju osrednja gledališka predstava 22. kulturnega poletnega festivala Studenec 2022
Ker je bila že napoved tele dramske priredbe prvega slovenskega romana Jurčičevega Desetega brata (1866) na Studencu po glasbeni strani tako obetavna, je seveda nisem mogel prezreti. V vsem tem izvirnem Jurčičevem prvem slovenskem romanu, ki ga je za oder priredil, dramatiziral Davorin Petančič, za predstavo na Studencu pa priredil in režiral Alojz Stražar pa je glasbene (inštrumentalne in pevske) vložke prispeval skladatelj in producent Slavko Avsenik ml. na besedila Bernarda Miklavca. V celoti, še sploh pa z glasbenega vidika, gre za neke vrste ljudsko igro s petjem, spogledovanje z glasbenim odrom v celoti, morda za neke vrste glasbeno adaptacijo v smislu muzikala. Upoštevani in izkoriščeni so vsi odrski kontrasti med vaškim in grajskim okoljem. Dramaturško pa so s temi glasbenimi vložki še dodatno podčrtani vodilni motivi desetega brata in ljubezenske zgodbe med Manico-grajsko gospodično in Lovrom Kvasom-učiteljem premožnega graščaka Benjamina na gradu Slemenice. Tu so še epizodne vloge Krjavlja in Dolefa do nastopa Krjavljeve prave, žive koze (na odru). Igra se konča srečno in navkljub številnim zapletom zmaga iskrena ljubezen. Kot nalašč za vse napovedane in nenapovedane (inštrumentalne) predigre, medigre in poigre ter spremljave solističnih (pevskih) nastopov prenekaterih (opernih) pevk in pevcev od sola (arij) pa vse do dvospevov in nastopov moškega in mešanega zbora in plesa. V vsej tej bogati odrski ponudbi ne manjkajo preostali glasbeno-odrski elementi kot so to npr. režija, scenografija, več odrskih prizorišč, ki se potem separatno spreminjajo, kostumografije, koreografije in že omenjene glasbene produkcije.
Zborovske odlomke so vodilni producenti te predstave zaupali okoliškim pevkam in pevcem in članom Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika in (pevski) skupini Sidro pod vodstvom zborovdje Karla Leskovca. Mentorica solističnih (opernih) pevk in pevcev je bila prof. Pia Brodnik, sama tudi v vlogi pevke in igrale v tej predstavi. Za inštrumentalno spremljavo je poskrbel komorni ansambel-septet Poletnega gledališča Studenec. Slišali in videli smo kar na sceni klarinet, violino, violo, violončelo, kontrabas, kitaro in klaviature (brez dirigenta). Slišali in videli pa smo v vodilnih vlogah pevke in pevce Žiga in Marijan Bunič, Pia Brodnik, Štefica Grasselli, Gregor Ravnik, Tone Habjan idr. Šlo je za izbrano in prebrano petje, ki ga tu pa tam niti ni motila (sicer obvezna) mikrofonija vsej govorjenih in petih oseb na odru. Praviloma subtilna celostna predstava ni mejila na (glasbeno gledališki) spektakel, četudi je tudi tale predstava z ok. 50 nastopajočimi na odru in podobnim ali še večjim njihovim številom v zaodrju in organizaciji to tudi bila. Vlogi glasbe in petja sta bili v tejle dramatizaciji Jurčičevega-Stražarjevega Desetega brata navidezno morda bolj sporadični in obrobne narave, na koncu koncev pa se je izkazalo, da se je le-ta povzpela s prenekatero tovrstno vlogo za vodilni del predstave. To so nenehno dokazovali vsi navedeni glasbeni protagonisti, ki so ves čas nastopali v najmanj dveh, če že ne kar več vlogah: kot igralci, pevci, plesalci, … Po tej strani lahko ugotovim, da je bila glasbi namenjena pomembna in najmanj, kar je, enakovredna dramski, odrska soigra. Večplastni izvajalci so jo v vseh teh dvojnih, trojnih, … vlogah odigral, odpeli in odplesali več kot profesionalno. Tudi v tem primeru bi si lahko sposodili Wagnerjev (Richard W.) rek o Gesamtkunstwerku (= celotno umetniško delo). Tale predstava na Studencu je minila prav v tem nenehnem spogledovanju med amaterji, ljubitelji in profesionalci, poklicnimi umetniki. Navzoči izvajalci so s tole predstavo še dodatno počastili književnika in publicista Mirana Jarca (1900-1942), po katerem so si kot KUD »Mirana Jarca« nadeli njegovo ime. Kajti ta slovenski književni, literarni umetnik je z družino nekaj let živel prav v bližnji Krtini.
Letošnji festival se na Studencu še nadaljuje. Poleg vseh enajst omenjenih gledaliških predstav Desetega brata so tu še drugi naslovi; vse od uvodnega zborovskega Buma (31. 5.) pa do zaključnega koncerta vokalnega ansambla Ingenium ensemble z naslovom Pot življenja v bližnji krtinski cerkvi sv. Lenarta (24. 9.).
