Stopi iz moje sence – pas de deux kot hommage Pii in Pinu Mlakarju
Breda Sivec
Plesni teater Ljubljana je zaključek leta 2022 obeležil s predstavo Stopi iz moje sence Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie, ki od 2009 skupaj ustvarjata kot MN Dance Company. Izviren koncept in mojstrska režija sta delo Nede Rusjan Bric, navdih pa so ustvarjalci črpali tudi iz koreografije Lok Pie in Pina Mlakarja – enega izmed najboljših del Mlakarjevih, namenjenih plesalki in plesalcu, ki ju v edinstven medsebojni odnos povezuje lok. Stopi iz moje sence je plesni presežek, posvečen spominu na mednarodno uveljavljeni baletni par, Pio in Pina Mlakarja, ki sta sredi prejšnjega stoletja srčno utirala pot baletu na Slovenskem ter tej umetnosti posvetila vse svoje življenje.
V čast Mlakarjevima so si ustvarjalci predstavo – z mislijo na desetmetrskega Galeba, na katerem sta legendarna baletnika preživljala poletja – zamislili kot plovbo na jadrnici. Ta je – podobno kot ples v dvoje – od njiju terjala popolno uglašenost. In prav mestoma že kar ganljiva medsebojna usklajenost je ena izmed poglavitnih odlik Rynijevih. S svojo plesno govorico, ki sta jo poimenovala ‘Contemporary Fusion’, kot ubran duet upodabljata življenje na barki s kljubovanjem valovom in vetrovom, napenjanjem jader, vlečenjem vrvi, vztrajanjem na nagibajoči se površini sredi mogočnega morja, ki – kot življenje – včasih kaže prijazen obraz, spet drugič pa že ohranjanje ravnovesja in prave smeri terja skrajni napor, pa tudi medsebojno predanost. In prav slednje, ki očara kot izjemna ubranost, je ključni moment njunega pas de deux.
Scena je asketsko minimalistična, hkrati pa kar se da učinkovita. Tvorita jo premična dela podlage, nekakšen ladijski trup, ki sta najprej vsaksebi, na koncu pa se povežeta v enotno ploskev, in s stropa viseč preplet vrvi s sponkami, ki nudi obilo možnosti za različne manevre – ponazarja jadrne vrvi ali pa se spremeni v gugalnico, s katero plesalec lahkotno zdrsi po prostoru. Skoraj magičen učinek – iluzijo nočnega morja, neskončnega srebrno lesketajočega se vodovja – ustvarjalci dosežejo ob koncu predstave, ko plesalca oder ob ustrezni osvetlitvi večkrat pregrneta s prosojno tkanino, v katero se ujame zrak, sama pa ponikneta v mogočno vodno gmoto in se iz nje znova dvigneta.
Kot Pia in Pino Mlakar sta tudi Nastja in Michal sočasno baletna in življenjska sopotnika. S koreografijo Stopi iz moje sence se kot plesu popolnoma predana in zavezana umetnika poklonita svojima vzornikoma. Tudi življenje mladega plesnega para je pas de deux, utemeljen v medsebojni ljubezni ter neločljivo povezan s plesom in ustvarjalnostjo, in to že odkar sta se v času študija spoznala na CODARTS – Rotterdam Dance Academy.
Njuni plesni začetki se nekoliko razlikujejo. Michal Rynia je svojo plesno pot začel s hip hopom in v tej zvrsti osvojil celo naslov svetovnega prvaka! Veščine izjemnega obvladovanja telesa, ki gledalca s svojo lepoto osupnejo tudi v predstavi Stopi iz moje sence, je kot sodobni plesalec še izpilil, izpopolnil do pretanjenosti. Po odru se giblje lahkotno, igrivo, breztežno, dovršeno. Nastja je začela s klasičnim baletom, ki ga je pozneje nadgradila s poznavanjem različnih sodobnih plesnih tehnik in jih preoblikovala v lastni plesni izraz.
Glavne odlike plesne novitete Stopi iz moje sence so vsekakor domišljen koncept, razgibana, gibalno pestra koreografija in očarljiva prepričljivost “koraka v dvoje” mladih plesalcev.
