Promovirana skrajna individualnost
Anica Perpar
Amerika je svetilnik marsičesa. V državi, kjer je denar vladar vidnih in nevidnih silnic, se dogaja norost, ki je v prvi vrsti kriminal, pa tudi napoved konca vsega, čemur smo dodajali pridevnik človeško. Na tnalu so otroci. Otroci se rodijo kot fantki ali deklice, odraščanje in delovanje hormonov kasneje potrdi njihov spol. Nekaj procentov odraslih pa ima iz različnih vzrokov težave s spolno identiteto. Farmacevtski in nekateri zdravniški lobiji so to brezvestno izkoristili in odprli vrata možnosti spremembe spola. V svojih daljnosežnih načrtih po zaslužku so se odločili promovirati svobodno izbiro spola pri najmlajših, pri otrocih. Nočejo čakati na naravni razvojni proces, na dokončanje pubertete, ko se jasno pokaže spolna identiteta. Puberteto celo umetno zavirajo. Teorijo spola, z ideologijo, da si spol vsakdo izbere sam, uvajajo v šole in vrtce. Izdajajo publikacije, v katerih otrokom sugerirajo, da so lahko karkoli, deček ali deklica, ali celo kaj drugega. Tako otroke brez vednosti in privoljenja staršev zlorabljajo telesno in duševno. V Kanadi so zdravniki brez dovoljenja staršev otroku z medikamenti zavrli puberteto, ker naj bi se čutil glede spola v napačnem telesu. To pa bodo oni, zdravniki, operativno popravili. Deklicam odstranjujejo dojke, če želijo biti fant. Penise spreminjajo v vagine, kadar fant »čuti«, da je deklica. Starši morajo svojega otroka naslavljati z zaimkom, ki si ga je ta zamislil s »čutenjem« svojega spola.
S tem nas seznanja dokumentarni film »Kaj je ženska« ameriškega novinarja. Spraševal je posameznike in različne skupine ljudi, kaj je ženska. Pristaši LGBT ideologije imajo težave pri določanju ženske specifike, posebno »znanstveniki in strokovnjaki socialnih veščin« se kmalu razjezijo in nočejo odgovarjati. Za njih to vprašanje ne obstaja, ker si vsakdo spol izbere sam. Skupni wc- ji zanje niso problem, v športu je premoč moških, ki so postali ženske, zanje pač samo dejstvo, da so ženske premagane v fer igri z drugimi ženskami. Slepota, ki je pri ideologiji LGBT hotena ali morda nepovratno vsajena v človekov um, je srhljiva. Srhljiva je zaradi nesrečnosti otrok, ki v poznejših letih zmote ne morejo več popraviti. O trpljenju in samomorih tako zlorabljenih ljudi ni raziskav, ni podatkov.
Novinar v Afriki zastavlja vprašanje kaj je ženska skupini Masajev. Njim odgovor ne dela težav. Pri nas je LGBT ideologija pljusknila z onstran Atlantika, ker lovke farmacevtskih in zdravstvenih lobijev iščejo nova tržišča.
Zloraba temelji na predpostavki, da si lahko to, kar »čutiš«, da si. Gre za težnjo popolnoma individiualizirati čutenje spola brez razumne podlage. Gre za ustvarjanja niše za dobičkanosne posle farmacevtskih in zdravstvenih lobijev. Sporno je predvsem zavajanje in ustvarjanje zmede pri otrocih, dokler njihov telesni razvoj ni končan. Polnoletni se legitimno odločajo za karkoli. Otroci so ranljiva skupina, zanje so do polnoletnosti odgovorni starši. Ko LGBT ideologi seznanjajo otroke s teorijami, ki nimajo podlage v naravnem ciklusu spolnega razvoja, je to nedopustno in kriminalno delovanje. Kanadski primer kaže na ravnanje brez primere, saj so odgovornost za otrokov spolni razvoj prevzeli drugi, starši, ki ne sprejemajo zdravniške odločitve, pa so označeni kot starševstva nevredni, celo kaznovani so menda lahko, ker da niso na strani otroka. Sprevrženost takšnih pogledov je grozljiva. Zaščita živali pred neprimernim ravnanjem je potrebna. Kaj pa zaščita otrok?
