Moj zapis o tiskovni konferenci ZRC SAZU je dr. Oto Luthar razumel kot blatenje institucije, ki jo že dolga leta vodi. Ker sam v mednarodni areni rad nastopa in poudarja potrebo po demokraciji ter hvali svobodo govora, me čudi, čemu mu ni všeč kar sem napisal, saj gre vendarle za iste ideale, kot jih javno zagovarja tudi sam. Morda pa sva si vendarle oba na različnih bregovih in drugače razumeva vlogo in pomen znanosti. Nikakor mi ni mogoče očitati, sa sem karkoli dejal o publikacijah, ki izpolnjujejo vsa merila znanstvenega pisanja. Teh je bilo letos predstavljenih kar nekaj. Vsekakor pa jurišni vdor Jaše Jenulla in njegovih somišljenikov v založniški program Znanstvenoraziskovalnega centra po nobenih resnih merilih ne sodi v znanost, saj gre za izrazito ideološko dnevnopolitično propagando. Ne verjamem, da Oto Luthar tega ne bi razumel. Za današnji čas je tudi neprimerno nekritično poveličevanje nekaterih protagonistov revolucije, če vemo, da so bili med drugo svetovno vojno odgovorni za smrt številnih nedolžnih ljudi. Čez sedemsto prikritih grobišč glasno priča o tem. S čim naj bi torej blatil ugled ZRC? Menim, da bi bilo za dr. Lutharja bolje, če se ne bi oglašal. S tem kar počne, postavlja na laž le samega sebe in kaže, da so njegovi resnični ideali v enoumju nekdanje enopartijske diktature.
Damjan Prelovšek
