Zgodovina glasbe na Slovenskem III

85

 

                  Aleš Nagode, Nataša Cigoj Krstulović (ur.), ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM III/Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918

 

                                                                                                                              Franc Križnar

 

O glasbenozgodovinski knjigi v času, ko humanistika in iz nje izvirajoče se stroke niti niso na prvem mestu.

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Založba ZRC SAZU 2021, 582 str., 29,90 €

 

Bogato slikovno gradivo v likovni podobi in kronološko dopolnjuje vseh 17 tekstov. Članki so nastali na podlagi raziskovalnega programa P6-0004 z naslovom Raziskave slovenske glasbene pretekosti (2, 7, 9, 10, 12 in 16), raziskovalnega programa P6-0111 Folkloristične in etnološke raziskave slovenske ljudske duhovne kulture (13) in raziskovalnih projektov J6-9386 Pritok  glasbenikov na Slovensko v dolgem 19. stoletju – njihov vpliv in integracija (8, 11, 12, 14, 15, 16) in J6-7180 Slogovna in kompozicijsko-tehnična raznolikost slovenske glasbe od leta 1918 do sodobnosti v luči družbenih sprememb (4, 5), ki jih je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS iz državnega proračuna. Delo, knjiga pa je ponujeno z licenco Creative Commons Priznanj  avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (z izjemo avtorsko zaščitenega gradiva). Obenem pa gre tudi za prvo e-izdajo, saj je publikacija v digitalni obliki prosto dostopna na spletu https://e-knjige.ff.uni-lj.si/DOI:10.4312/9789610605270. Recenzenta knjiga sta Vjera Katalinić (Hrvaška) in Mojca Kovačiča (Slovenija), oblikovno zasnovo je oskrbel Brane Vidmar, prelom pa Aleš Cimprič. Fragment ali del obsežne Šantlove skladateljske podobe v mali alias Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije (S. Šantel, 1936, Slovenski skladatelji/Koncil slovenske glasbe) pa krasi naslovna platnica. Lektorica je bila Irena Hvala. Delo sta v imenu Znanstvene založbe FF UL (založnik) izdala Oddelek za muzikologijo FF UL in Muzikološki inštitut ZRC SAZU, v 300 izvodih pa je knjigo natisnila Birografika Bori d.o.o.   

Slovensko glasbeno zgodovinopisje ima bogato in razširjeno preteklost. To pa je lahko povod le bogato razvejani slovenski glasbi vse od 9. stol. naprej, ko se Slovenci prvič pojavijo na današnjem geografskem prostoru. Če med njimi, torej med avtorji, ki so v času nekaj več kot dveh stoletij najbolj zaslužni za bogato in široko popisano slovensko glasbeno zgodovino ali zgodovino glasbe na Slovenskem, navedemo samo najpomembnejše, zagotovo glasbe v njenih črkah še zdaleč nismo predstavili v celoti. Naj gre tudi v tem primeru le za neke vrste poskus le-tega: dr. Josip Mantuani, Vilko Ukmar, dr. Radoslav Hrovatin, akademik dr. Dragotin Cvetko, Cvetko Budkovič, akademik dr. Jerko Bezić, dr. Jože Sivec, dr. Primož Kuret, dr. Edo Škulj, akademik dr. Janez Höfler, dr. Darja Koter, dr. Metoda Kokole, dr. Matjaž Barbo, dr. Aleš Nagode, dr. Gregor Pompe, dr. Jernej Weiss idr. Za njih in še za koga je namreč značilno, da imajo za seboj več monografskih (izvirnih) znanstvenih knjig na tematiko glasbene zgodovine na Slovenskem; mnogi med njimi tudi po več. Knjiga ZGODOVINA GLASBE NA SLOVENSKEM III/Glasba na Slovenskem med letoma 1800 in 1918 predstavlja neke vrste zadnje zaporedje štirih del. O prvi med njimi še ne vemo nič. Drugo pripravlja M. Kokole, tole tretjo pa sta uredila A. Nagode in N. Cigoj Krstulović (2021), 4. pa je napisal in izdal G. Pompe (2019) z naslovom Zgodovina glasbe na Slovenskem IV/Glasba na Slovenskem med letoma 1918-2018..

 Knjiga je (uredniško) koncipirana tako, da je sestavljena iz povsem različnih tekstov različnih avtorjev v kronološkem redu kot o tem uvodoma spregovori eden od obeh urednikov (A. Nagode): »[…] pripoved o glasbi na Slovenskem /se/ osredotoča na dolgo 19. stoletje. S tem zajema prelomni čas, v katerem so se temeljito preoblikovale osnove družbene ureditve in kulturnega življenja, ki soodločajo tudi našo sedanjost […].« 14 avtorjev predstavlja 17 zaključenih enot v neke vrste kronološkem redu, zaporedja posamičnih in najpomembnejših glasbenih dogodkov in osebnosti. To tudi pomeni, da so nekateri od njih prispevali po več naslovov. V knjigi se odpirajo strani od kolofon, prek vsebine do uredniškega uvoda (A. Nagode). Kot prvi pa nato predstavi Ljubljansko Filharmonično družbo 1794-1919 P. Kuret (str. 1-24). N. Cigoj Krstulović se pojavi kot avtorica s kar tremi naslovi: Ljubljanska Glasbena matica (25-43), Učenje glasbe in institucionalizacija glasbenega pouka (193-215) in Klavirska glasba (467-521). Špela Lah je popisala Glasbeno-gledališko poustvarjalnost v Ljubljani v 19. stoletju (45-72), Darja Koter pa še Pevske zbore in glasbena društva (73-92). Nejc Sukljan piše o Glasbenem življenju v Trstu in Gorici (93-138), Lidija Podlesnik Tomašikova pa ima glede na svojo plesno specifiko naslov svojega prispevka Od contredanse in deutscherja do salonskega kola in četvorke: skupinski družabni plesi, plesne prireditve in glasba za ples (139-197). Češke glasbenike na Slovenskem (217-232) popiše Jernej Weiss, Slovensko operno ustvarjalnost v 19. stoletju (233-291) pa še Gregor Pompe. Aleš Nagode objavlja v tem kontekstu dva naslova: Katoliška cerkvena glasba v 19. stoletju na Slovenskem (293-317) in Pesem za glas in klavir na Slovenskem v 19. stoletju (367-384). V pevskem nadaljevanju sledi prispevek Matjaža Barba Slovenska večglasna ansambelska in zborovska pesem 19. stoletja (319-365), Ljudsko in ponarodelo pesem  pa predstavi Urša Šivic (385-400). Vesna Venišnik Peternelj popiše Orkestralno glasbo na Slovenskem od ustanovitve Filharmonične družbe do 1. svetovne vojne (401-426), Maruša Zupančič Razvoj komorne glasbe na Slovenskem (427-465). Simona Moličnik je prispevala še Pomen glasbene revije Novi akordi (491-521). Na koncu knjige pa sledijo še še bibliografija (skupna za vseh 17 člankov, vsebinskih enot), minimalni podatkih o (vseh) avtorjih in imensko kazalo.