Mladinska komorna filharmonija/Junge Kammerphilharmonie Rhein/Porenje – Neckar v Kamniku
Odličen koncert mladih glasbenikov na “mini” turneji po Sloveniji
Dr. Franc Križnar
Ansambel 18 godalcev s solisti kar iz orkestrovih vrst z dirigentom Thomasom Halbom je na »mini« turneji po Sloveniji: Kamnik, Bogenšperk, Sežana, Škofja Loka, … med prvim nastopil v Kamniku v kapeli tamkajšnjega samostana v Mekinjah (7. jun. 2022). Med razpoloženimi in umetniško navdahnjenimi mladimi godalci ( 4 prve in 5 drugih violin, 4 viole, 5 violončel in kontrabas) je zazvenela glasba petih skladateljev: A. Vivaldija, R. Schumanna, I. Stravinskega, C. Debussyja in G. Gershwina. V organizaciji tega koncerta so se združili njihov, torej kamniški Javni sklad za kulturne dejavnosti oz. njihova Območna izpostava (z odličnim organizatorjem Tonetom Ftičarjem na čelu) v okviru serije Musica aeterna/Večna glasba), EMARS (=Empathy of Music/Vživljanje v glasbo), ki ga pri nas vodita Matjaž Emeršič in Jernej Marinšek, Javni zavod za kulturo Kamnik in Občina Kamnik kot porkoviteljica tega ciklusa, saj je bil torej na sporedu tale, 2. koncert kamniškega ciklusa Musicae aeterna.
Od baroka do glasbe 20. stol. smo se torej sprehodil z mladimi, včasih tudi v tem aktualnem in poletnem vremenu, v »back groundu« bliska in groma. 5-stavčni Concerto grosso v d-molu, op. 3, št. 11 je že izpostavil vse poustvarjalne vrednost mladih godalcev. Ti po pravilu niso sami profesionalci, četudi in seveda še kako profesionalno izšolani. Saj so med prve tri sole kar iz orkestrovih vrst stopili pred ripiene violinistki Julia Frisch in Carolin Fröschle in violončelist Sven Mühleck. Poglobljeni avizo tega večera je dal slutiti, da so tako izvajalci z vehementnim dirigentom na pravi poti, mi, občinstvo pa na večeru velikih (poustvarjalnih) užitkov in tovrstnih interpretacij. 18-članski ansambel je tako sicer na začetku malce razdeljen vstopil v ravno pravšnjo velikost čevljev baročne glasbe. Solist-violončelist iz te prve točke (S. Mühleck) se je v naslednji in še vedno koncertantni točki »spopadel« še sam v znamenitem Schumannovem 3-stavčnem Koncertu za violončelo in godala v a-molu, op. 129. Solist Mühleck s spremljevalci mu je bil več kot kos. Vsi trije attacca stavki so bili sicer nekaj malega razdvojeni s solistovimi kadencami, kar je samo še poudarilo solistovo kvaliteto, njegov in dirigentov romantični pristop in pa seveda spet: kvaliteto enih kot drugih. Četudi je tu pa tam (sicer res bolj poredko) zanihala orkestrova intonacija pa je bilo v celoti pogledano in pod napetim lokom tega koncerta in cerkvene ladje, vse bolj v mejah običajne, če še ne kar zgledne interpretacije. Slogovno so se izvajalci v prvem, osrednjem in izključno koncert(ant)nem uvodu lotili še enega 3-stavčnega Koncerta v D-duru, K 075 Igorja Stravinskega. Tukaj so izvajalci postavili na ogled eno svojih najbolj sodobnih govoric za (svoja) godala in na tej, morda res tudi najvišji težavnostni stopnji tovrstnih godalnih govoric; četudi še izza prejšnjega stoletja!
Kot je izpostavil dirigent, umetniški vodja in pedagog T. Halb v svojih nekaj nagovorih, je nato sledil bolj dodatni kot pa prvemu, koncertantnemu delu enakovreden splet zadnjih treh glasb. Če je bilo morda uvodno francosko, Debussyjevo Rèverie/Sanjarjenje v priredbi za godala še resno in umetniško polno, sta bili potem še obe podobni priredbi znamenitega Američana G. Gershwina: Summertime (iz 1. dejanja njegove opere Porgy in Bess) in I Got Rhythm (iz 2. dejanja muzikala Girl – Crazy) več kot plemeniti zabavni finale. Zdaj pa je res že začelo delovati sproščanje, ki so si ga vsi izvajalci več kot zaslužili: od več kot resnega in serioznega začetka, ki je kar trajal in trajal (vsi trije koncerti, cca 50 min.), se je zdaj tale finale združil v ene vrste zabavni del in spet kot apoteoza (neobveznih) dodatkov, bisov; vsekakor celota: več kot odlično. Potem, ko so omenjeni glasbeniki (25 naj bi jih bilo v skupni zasedbi) odigrali že številne koncerte po domači Nemčiji in gostovali po svetu (Evropa, Kanada, ZDA, Nova Zelandija, Afrika, …), smo jih sedaj z vsemi elementi najodličnejših kriterijev tovrstnih oceni slišali tudi pri nas. Potem, ko je nedavno tega Kamničanka, etnologinja dr. Marija Klobčar ugotovila, da prav Kamnik in Heidelberg (od koder prihaja omenjeni ansambel) povezuje znameniti podatek iz davne preteklosti: prav v Heidelbergu so pred stoletji gostovali kamniški meistersingerji.
