José Ortega y Gasset: Vsamovsebitev in podrugačenje – Meditacija o tehniki in drugi eseji

Vsamovsebitev in podrugačenje – Meditacija o tehniki in drugi eseji
José Ortega y Gasset

Prevod: Andrej Lokar
Format: 13,5 x 19,5 cm
Cena: 22 EUR

Velike spremembe, ki sta jih povzročila industrijska revolucija in razvoj potrošniške družbe, so prispevale k temu, da se je tehnika sprevrgla v predmet filozofske refleksije za razumevanje sodobnega sveta. Znanstveno-tehnološki napredek je bil eden od stebrov razvoja, vendar obenem tudi element spremembe, ki je bil preprost, a po katerem smo hkrati hrepeneli. Prva svetovna vojna je dokazala, da so lahko tehnične iznajdbe prizadejale tudi veliko zlo. Ortega y Gasset je bil eden izmed prvih filozofov, ki je razčlenil pomen tehnike v razvoju človeštva. Pri tem je izhajal iz svojega razumevanja človeka kot zgodovinskega bitja, ki je že v svojem izvoru tehnično bitje, saj se je sposobno vsamovsebiti in ustvariti nadnaravo.

Pod izrazi, kakršni so bili najprej raison, zatem razsvetljenstvo ter naposled še kultura, sta bila izvedena najradikalnejše izkrivljenje besed in najbolj nespodobno pobožanstvenje intelekta. Pri večini malodane vseh mislecev naše dobe, predvsem pri Nemcih, na primer pri tistih, ki so bili moji učitelji na začetku stoletja, sta kultura in mišljenje zapolnila praznino pobeglega Boga. Celotno moje delo vse od prvih jecljanj je bilo boj zoper to naravnanost, ki sem jo pred mnogimi leti imenoval blaženost kulture. Blaženost kulture, zakaj v njej sta nam bila kultura in mišljenje predstavljena kot samoutemeljenost, se pravi kot nekaj, česar ni bilo treba utemeljevati, ali z drugimi besedami nekaj, kar je vredno že samo zaradi svojega bistva, ne glede na svojo namembnost in vsebino. Človekovo življenje je bilo treba podrediti kulturi, kajti samo tako mu je bilo mogoče pripisati častitljivo substanco. To pa pomeni, da je človekovo življenje, naš goli obstoj, na sebi nepomembno in brez vrednosti.

Prejšnji prispevekMiguel de Unamuno: Agonija krščanstva
Naslednji prispevekErnst Jünger: Afriške igre