Musica aeterna

 

Musica aeterna/Živa glasba v ž. c. Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku ob 400-letnici rojstva kamniškega velikega J. K. Dolarja

 

Dolarjevo in Vivaldijevo vokalno inštrumentalno delo s Komornim zborom AVE, Orkestrom in dirigentom GREGORJEM KLANČIČEM

 

Franc Križnar

 

 

400-letnico rojstva kamniškega rojaka in slovitega (slovenskega) baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja (ok. 1600/1620 – 1673), so Kamničani zaznamovali s koncertom njegove Misse villane in Glorie italijanskega baročnega mojstra, skladatelja in violinista Antonia Vivaldija (1678-1741). Z Dolarjevim rojstnim datumom je še dandanes kar nekaj križev in težav. Brez dvoma je bil (tudi Ioannes Baptista Dollar, J. K. Tolar, Tholarius) rojen 24. /?/ 6. 1621, Kamničan. »… ein geborner Crainer … ein trefflicher Musicus und guter Componist,« kot je zapisal že J. V. Valvasor v svoji znameniti Slavi vojvodine Kranjske (1689) oz. »… Carniolus Lithopolitanus … /… znameniti glasbeni skladatelj svojega časa; v tej zvrsti je tako izstopal, da je zapustil po smrti veliko hrepenenje« kot poroča slovenski kronist in zgodovinar J. G. Dolničar v Bibliotheca Labacensis public ali Ectypon (→ 1715). V Kamniku so nastopili (19. nov. 2022) Komorni zbor AVE, Orkester in dirigent Gregor Klančnik (ki ga je ustanovil 1984 → in dolga leta vodil Andraž Hauptman /1984-2002/); umetniški vodja ansambla od 2019 → pa je zdaj Gregor Klančič. Koncertni mojster Orkestra je bil (prvi) violinist Rok Zgonc.

Dolarjeva Missa villana velja zavoljo značilnosti napevov in kot nekakšna “kmetiška” ali tudi «vaška” maša za 6 solistov, 6-glasni zbor, 2 violini, 2 violi, violone in basso continuo-orgle za eno od njegovih najbolj tipičnih del. Vseh šest mašnih stavkov iz liturgičnega ordinarija (Kyrie, Gloria, Credo, Snctus, Benedictus in Agnus Dei) zveni polnokrvno in v kompozicijskem pogledu ta Dolarjeva Maša ne zveni nič slabše, nič bolj kmetiško ali vaško kot preostali in obilni skladateljev opus. Morda je tale njen naslovni epiteton najti le v zasedbi, ki je preprosta: poleg godal še z orgelskim kontiuom pa še zbor in solisti-ke kar iz zborovih vrst. Polurno delo je tokrat zazvenelo kar v ladji kamniške ž. c. na Šutni, adekvatnemu arhitektonskemu in likovnemu baročnemu spomeniku; baročno veličastno, brez sicer (ne)potrebnega tovrstnega pompa, akustično umirjeno pa vendarle skladateljsko polnozvočno. Prispevki (neimenovanih) solistk in solistov so iz vrst ok. 20-članskega zbora  zveneli polnozvočno, čisto, interpretativno neokrnjeno in lahko rečem, da sem tokrat slišal eno kar najbolj avtentičnih izvedb te Dolarjeve Maše. Dirigent Klančič je tako rekoč briljiral med relacijami, odnosi vokala in inštrumentala. V tem bi lahko še dodal, da je bil prav dirigent tisti, ki je najbolj zaslužen za rezultate celotne izvedbe, za ravnovesja in dikcijo, za razumljivost (izvirnega) latinskega besedila in odlično čistost (spremljevalnega) inštrumentalnega ansambla. Gladko smo pri tej izvedbi odmislili konotacijo te  Maše.

 Vivaldijev pandan Dolarju pa je bila druga pol ure trajajoča Gloria, RV 589 visoko baročnega Italijana Antonia Vivaldija. 12-delna skladba zveni še bolj polnozvočno, saj je tak tudi njen naslov Gloria/Slava. Z Dolarjem pa jo loči še nadaljnjih 70 let. 11-članskemu inštrumentalnemu ansamblu – godalom z orgelskim pozitivom – pa sta se pridružili še po ena oboa in (Bachova, pikolo ali visoka) trobenta. Že malce bolj izdiferencirani solisti (še vedno kar iz zborovih vrst)  so v nekaj solih in dvospevih še ozaljšali tale visoki ali do kraja razigrani spektakel; kar pravzaprav podobne skladbe tudi so. Mnogo več od zgolj načelnih in kar najbolj očitnih črno-belih kontrastov. Tudi tale partitura je izzvenela iz solističnih in ansambelskih prispevkov vseh izvajalcev še bolj bleščeče, bolj pompozno in programsko absolutno v skladu s ciklusom Musica aeterna/Živa glasba kamniškega JSKDRS OI in njihovega kreativnega para organizatorjev in prirediteljev Tone Ftičar-Tina Dobovšek.