Prvi od štirih koncertov ciklusa KUD KDO Sacrum convivium v ljubljanski stolnici
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE ŠOLE KOPER z dirigentko MAJO CILENŠEK
Franc Križnar
Nazadnje (15. okt.) smo bili v ljubljanski stolnici priča prvemu od štirih napovedanih koncertov nove serije štirih (okt.-nov. 2022) SACRUM CONVIVIUM. Prireja jih ljubljansko društvo Kud kdo (Andrej Lokar), umetniško pa je celoten ciklus oblikoval dirigent Stojan Kuret. Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper z dirigentko Majo Cilenšek je postavil program Odpevaj skrivnost kar na kor ljubljanske stolnice, saj se jim je v prenekaterem delu pridružil še organist Nikola Varžić. Iz zbora, sestavljenega iz skoraj dvajsetih pevk, je izstopalo še pet pevskih solistk: Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Andreja Miknič, Eva Veršič in Manca Kozlovič.
Opevaj skrivnost je tako tokrat v ljubljanski stolnici razvil polpreteklo vokalno in vokalno inštrumentalno umetnost, ki jo ves čas navdihuje cerkvena ali liturgična beseda in glasba, večinoma v latinščini pa še v angleščini in slovenščini. Med avtorji so bili tudi Slovenci (mlajše ali nove generacije). Zato je bil prvi takt ali kar predtakt ciklusa Sacrum convivium namenjen ženskim glasovom; tem tako poznim pevkam na (cerkvenem) koru. Dvoje del Slovenca Ambroža Čopija (r. 1973) z naslovoma in a cappella (= brez spremljave) smo slišali Sing Joyfully to God our Strength in Cantate Domino. Izzveneli sta med prvimi s kora in že takoj na začetku so bili glasovi, toni, …, glasba in mnogo več kot osnovno slikane liturgične besede. Prodorni in plemeniti ženski glasovi so takoj postavili na pravo mesto tako odlične dikcije (razumevanje besedil) kot celostne podobe omenjenih skladb. Z naslednjim parom dveh zbortov (a cappella) davnega Giovannija Pierluigija da Palestrine (1526-1594) pa smo segli daleč nazaj, v renesanso in barok. Njegova zbora-moteta: Pueri Haebreorum in ena najbolj popularnih tovrstnih Hodie Christus natus est pa sta bolj aktualizirali (pra)davno glasbo s hotenji in dosežki dandanašnje glasbe, ki je veliko bolj neke vrste replika tiste stare kot pa najnovejša sporočilnost vsebine z današnjo glasbeno govorico. Palestrina je ob Lassu in našem Gallusi zagotovo neke vrste pregovorna priča vsega tega. Kljub temu pa tudi iz vseh teh (uvodnih) zborov še vedno veje neke vrste »rehabilitacija« takratne in stare glasbe z dandanašnjo, z glasbo najnovejših kompozicijskih tehnik in slogov; seveda še vedno vse v poslanstvu primarne liturgije in njenih vsebin. Tej prehodni govorici med starejšo in najnovejšo pa je kot klin zarezala skladba Roberta Schumanna (1810-1856) In Meeres Mitten na besedilo slovitega poeta Friedricha Rückerta; sploh kot ena redkih ali skoraj edina na (umetno, umetniško) poezija in ne na karkoli iz večinske liturgike. Tale romantični rez je pomenil neke vrste naravni prehod v francosko romantiko in (tri) motete Gabriela Faureja (1845-1924), zdaj že z orglami: Dva moteta, op. 65 (Ave verum corpus in Tantum ergo) ter Messe Basse. Tudi sodobnik, Estonec Arvo Pärt (1935) v svojih Zwei Beter ni nič kaj sodoben, opremljen z diskurzi o glasbi, saj gre tudi v njegovem primeru za liturgično glasbo. Morda se je za kanček od te resnice oddaljila od doslej slišane muzike naša Tadeja Vulc (1978) v skladbi z naslovom O Sapientia. Ostala je zvesta cerkvenemu koru in s tem smo dobili podobno podobo o cerkveni glasbe od nekdaj do dandanes. In proti koncu še enkrat srečanje z našim prvakom tovrstne glasbe A. Čopijem in naslovi zborov (z orglami): Ave Maria, Pater Noster in Alleluia Laudate Dominum, omnes gentes. Na koncu pa še opusa najmlajše skladateljice tega večera (še študentke v razredu Vita Žuraja na ljubljanski AG) Klare Mlakar (1999) z naslovom Bogorodice Djevo. Torej še prikaz pravoslavne liturgije ali kar »svetega trojstva.« In na koncu še dodatki, ki so jih pevke predstavile (a cappella) kar v ladji ljubljanske stolnice. V apoteozi tega zapisa lahko ugotovim soglasno, da je šlo za prebrano in izbrano petje tako po vsebini kot po dramaturgiji celotnega koncerta, da je bilo srečanje s tem zborom več kot vredno, da gre za skrajno študiozen in profesionalen odziv pevk z dirigentko. Ta pa zna krmariti med vsemi razpoložljivimi glasovi in za katere je zagotovo še kako odlično izbrala rezultanto vseh glasbenih pogojnikov, da je z njimi lahko previharila vse čeri in težave: interpretacije vseh predstavljenih zborov so bile več kot zgledne.
Poleg glavnega organizatorja tega koncerta pa Kud kdo, so se za tale prvi koncert združili še Založba Družina, Lazar, Imago Sloveni/ae in Ministrstvo za kulturo RS. Naslednji koncert v tej seriji napoveduje (29. okt.) nastop še enega dekliškega zbora, tokrat italijanskega Il calicanto iz Salerna z dirigentko Silvano Noschese in (vokalno) glasbo skladateljev T. L. d. Victorie, H. L. Hasslerja, I. Antognonija, M. d. Rolda, F. Mendelssohna Bartholdyja,, A. Vivaldija, E. Ugalde, O. Gjeila, U. Sisaka, J. Rheinbergera, M. Durufleja, F. Liszta idr.
