Tretji od štirih koncertov ciklusa KUD KDO Sacrum convivium v ljubljanski stolniciINSIEME CORALE ECCLESIA NOVA iz italijanske Bosco Chiesanuova – Verone z dirigentom Matteom Valbuso
Franc Križnar
Še en italijanski zbor v tejle seriji štirih zaporednih koncertov ciklusa Sacrum convivium v ljubljanski stolnici (12. nov.) je prinesel na ljubljanski stolni kor glasbo pozno renesančnega in zgodnje baročnega Italijana Claudija Monteverdija (1567-1643) in še enega zgodnje baročnega Giacoma Carissimija (1605-1674). Zbor Insieme corale ecclesia nova iz italijanske Bosco Chiesanuova – Verone z dirigentom Matteom Valbuso je nastopil najprej s štirimi moteti in Litanijami C. Monteverdija in z (basom) continuom-orglami. Že v teh uvodnih vokalno inštrumentalnih taktih (Adoramus te, Christe, Domine, ne furore tuo, Christe, adoramus te in Cantate Domino/Pojte Gospodu) je bilo slišati mladostne pa še vedno ravne in črno-bele (renesančno baročne) interpretacije vseh štirih sakralnih tekstov. Te so se še razmahnile v nebeški nimb v Litanijah Blažene Device pa se ja njihov poustvarjalni pristop v nenehnem soočanju z orgelskim continuom samo še stopnjevale. Njihove (izvirne) latinske interpretacije so bile prepričljive, naš, ljubljanski kor, pa je umetnikom nudil ravno pravšnje ravnovesje med akustiko in arhitekturo, med sočasnostjo tako rekoč prav vseh poustvarjalnih elementov. 25 ženskih in moških glasov pa je obenem pomenilo neke vrste ravno pravšnje razmerje vseh vpletenih v te izvedbe. Če smo slabe pol ure lahko uživali v Monteverdijevih motetih in slednjih litanijah (molitvah, v katerih se s prošnjami obračajo neposredno ali prek svetnikov na Boga), je bilo nadaljevanje ali »nota finalis« namenjena začetku nastanka še ene (zgodnje baročne) vokalno inštrumentalne (glasbene) oblike, oratorija, ki izhaja iz molilnice: glasbena zvrsti oz. kar oblika za vokalne soliste, zbor in orkester za predstavitev določenega dramskega dejanja, navadno brez odrske igre in scenerije. Krasi jo večdelna skladba oz. kar (glasbena) drama z recitativi, zbori, continuom, … torej še brez tistega (pozno- bleščečega baroka, ki so ga v vsem tovrstnem pompu prikazali in dosegli nasledniki kot so bili to J. S. Bach, G. F. Händel, G. Telemann idr.) Iz dveh podob te (glasbene) oblike (oratorij volgare v it. in oratorij latino v lat.) smo torej slišali …
… še Oratorij Jephte (Oratorio Historia di Jephte; 1648) Italijana Giacoma Carissimija za šest glasov in continuo-orgle), torej eno prvih variant tega dela skladatelja Carissimija. Zgodovino izraelskega vojskovodje in poglavarja Judov so v tem primeru predstavili kar solistke in solisti iz zborovih vrst, kar samo še priča o kvaliteti tega nazadnje gostujočega vokalnega ansambla-zbora iz Verone oz. širše italijanske veronske regije. Njihovi soli, dvospevi idr. izza vse tele spet slabe pol ure trajajoče muzike, so bil spet in še vedno prepričljivi, ansambel pa si je po predstavitvi pred sicer maloštevilnim občinstvom kar v ladji stolnice, priploskal še en vokalni (a cappella) dodatek. Nagrajenci številnih tekmovanj in srečanj, nastopov doma in gostovanj v tujini pa so samo še enkrat dokazali, da so vsaj, kar se tega tiče in kar smo tokrat slišali v Ljubljani, pravi mojstri tele zgodnje baročne glasbene umetnosti. Četudi smo v tem primeru slišali le fragment tele pozno renesančne ali zgodnje baročne italijanske glasbe, lahko verjamemo v kvaliteto in celo aktualnost Carissimijevega opusa. Ta vsebuje poleg kar 12 oratorijev, še maše in motete in še marsikaj.
Organizatorju tudi tega koncerta Kulturno umetniškemu društvu (Kud kdo) so se tudi za tale koncert pridružili še Založba Družina, Lazar, Imago Sloveni/ae in Ministrstvo za kulturo RS. Vsi tile in pa umetniški vodja celotnega ciklusa Stojan Kuret, so zatorej že imeli svojo »srečno roko.« Naslednji in zadnji (4.) koncert v tej seriji napovedujejo (27. nov.) še nastop Komornega zbora KGBL z dirigentom, mojstrom Ambrožem Čopijem.
