Sodobna slovenska poezija
Lev Detela
Velika dunajska trijezična antologija aktualnega slovenskega pesništva
(Herbert Kuhner, Peter Kersche: Sodobna slovenska poezija / Slowenische Gegenwartslyrik / Slovenian Poetry Today; edition pen austria pri založbi Erhard Löcker, Dunaj 2023, 348 strani)
Na Dunaju je letos septembra na več sto straneh izšla velika trijezična antologija slovenskega sodobnega pesništva. Pod naslovom SODOBNA SLOVENSKA POEZIJA / SLOWENISCHE GEGENWARTSLYRIK / SLOVENIAN POETRY TODAY jo je izdal avstrijski PEN klub v ediciji pen austria, ki izhaja pri znani dunajski založbi Erhard Löcker Verlag.
Avstrijski PEN klub je želel ob letošnji stoletnici svojega obstoja s to večjezično publikacijo postaviti posebno znamenje. V tej zvezi je predsednik avstrijskega PEN kluba dr. Helmuth Niederle v uvodni besedi h knjigi zapisal, da je ena glavnih nalog kluba krepitev raznoterosti. Zato klub ne bo odnehal vzpostavljati foruma dialoga z željo, da presežemo temne madeže v zgodovini Avstrije.
Predsednik avstrijskega PEN kluba je z ozirom na aktualno književno pa tudi narodnostno stanje v Avstriji poleg tega v uvodni besedi dodatno poudaril: „Za avstrijski PEN ni le samo po sebi umevno dokumentirati povezovalno, meje presegajoče, med slovenskim in nemškim jezikom, temveč mora klub tudi opozarjati, kako pomembno je gojenje premišljenega dialoga. Velikokrat so avtorice in avtorji ´doma v obeh jezikih` in se odločijo za enega od obeh, da ga uporabljajo kot literarni jezik … Državna meja, ki obstaja med Avstrijo in Slovenijo, je postala nepomemba za literarno izmenjavo … Avtorice in avtorji obeh skupnosti povezujejo dve jezikovni območji, ki imata dolgo skupno zgodovino.“
Publikacijo sta uredila avstrijsko – ameriški pisatelj in prevajalec Herbert Kuhner in v Celovcu živeči prevajalec in publicist Peter Kersche. Glavnino prevodov v angleščino je opravil Herbert Kuhner tudi s pomočjo nemških verzij, ki jih je pripravil Peter Kersche. Med prevajalci v nemščino so poleg Petra Kerscheja s posameznimi prevodi omenjeni še Janko Ferk, Alois Hergouth, Peter Handke, Fabjan Hafner, Horst Ogris in drugi. Uvodni esej o slovenski poeziji je napisal pod naslovom Čar poetične različnosti – Nekaj misli o slovenskem pesništvu od začetkov do danes avtor tega prispevka. Pri tem je poudaril, da sega slovenska lirika s svojimi najboljšimi dosežki v sam vrh slovenskega literarnega ustvarjanja. Že od romantične faze v prvi polovici 19. stoletja z vodilnim pesnikom Francetom Prešernom jo vse do danes zaznamuje veliko število umetniških uspehov. Tudi v obdobjih težkih družbenih preizkušenj, na primer sredi pretresov druge svetovne vojne, je subtilni lirizem pomemben faktor slovenske književnosti nasploh, ki na samosvoj način obarva tudi prozo in dramo.
Na Dunaju živeči ameriško-avstrijski avtor in prevajalec judovskega rodu Herbert Kuhner je pričujočo antologijo Sodobna slovenska poezija – Slovenian Poetry Today – Slowenische Lyrik heute sestavil na podlagi svojih dolgoletnih stikov s slovenskimi pesnicami in pesniki, ki so utemeljili večsmerno heterogeno strukturo slovenske lirike po drugi svetovni vojni. Povojno obdobje je slovensko literaturo namreč obogatilo z novimi pozitivnimi in negativnimi temami in pristopi, ki segajo od socialnega potrjevanja ali preobrazbe dejanske resničnosti do ponotranjenega intimizma pa tudi do različnih oblik izvrženosti v nevezano, osamljeno in odtujeno eksistenco.
Ob osrednjem in ekspresivnem pesniškem doprinosu nekonformističnega vizionarja Edvarda Kocbeka so se v zadnjih desetletjih v slovenskem pesništvu pojavili novi odločilni pesniški vidiki, ki so v sodobno liriko vnesli rezek in kritičen, včasih pa tudi agresiven eksistencialističen naboj. Varni, preizkušeni pogledi na umetnost, kot so bili značilni za slovensko pesniško tradicijo, niso več odgovarjali disharmoničnim razsežnostim novega časa, v katerih je vedno bolj slabela usmerjevalna moč enostrankarske komunistične oblasti, ki si je želela tudi na kulturnem in literarnem področju čim bolj enotna idejna izhodišča, ki vodijo na jasen in razpoznaven način hitro in odločno k enotnemu idejnemu cilju.
Umetniška beseda je v zadnjih desetletjih 20. stoletja postala na Slovenskem torišče različnih stanj in pričakovanj, pa tudi bojišče, na katerem se do danes križajo raznovrstna nasprotja. Pojavili in uveljavljali so se različni pesniški modeli, ki so jih med drugim suvereno oblikovali virtuozni intimistični stilist Kajetan Kovič, ekspresivni melanholik Dane Zajc, asociativni destruktor starih tradicionalnih pristopov Tomaž Šalamun, formalni absolutist Niko Grafenauer in drugi.
Pomen pričujoče na Dunaju izdane antologije s Kuhnerjevim izborom 27 pesnic in pesnikov je v odprtosti pristopa. Poleg v centralni Sloveniji tako imenovanih kanoniziranih avtorjev je namreč upošteval tudi nekatera imena, ki so se v javnosti iz različnih razlogov manj uveljavila, čeprav njihovi teksti zrcalijo zanimive izpovedne in oblikovne razsežnosti. Ob miselno-abstraktnih in meditativnih tekstih raznih avtorjev je objavljenih tudi več pesmi z lepimi pokrajinskimi in ljudskimi motivi, iz katerih odseva tradicija stare slovenske narodne dediščine. V izbor je Kuhner poleg avtorjev iz osrednje Slovenije vključil večje število pesnikov, ki živijo na slovenskih področjih v Avstriji pa tudi pomembnega sodobnega slovenskega pesnika iz Trsta v Italiji Marka Kravosa. Medtem ko je na primer v antologiji slovenskega pesništva od njegovih začetkov do sedanjosti Sončnice poldneva, ki je izšla leta 1993 v Ljubljani v uredništvu Petra Kolška in Draga Bajta, upoštevanih 76 moških pesnikov ter samo tri pesnice in so v antologijo vključeni samo trije zamejci, koroški avtor Gustav Januš ter dva Tržačana – Marko Kravos in Miroslav Košuta, ponuja pričujoča antologija poleg 20 moških pesnikov tudi 7 ženskih imen z zanimivi samosvojimi poetikami, kar nekoliko izboljša problematično sliko do nedavnega prakticiranega „moškega“ uredniškega pristopa k pozicijam slovenskega pesništva včeraj in danes.
V novi dunajski antologiji slovenskega pesništva v ediciji avstrijskega PEN – kluba je velik poudarek na koroškem oziroma avstrijskem doprinosu v zakladnico sodobnega vseslovenskega pesništva. Koroški slovenski pesniki in pesnice presenetijo z različnimi tematskimi vsebinami. Dejstvo je, da je antologija sestavljena iz avstrijskega zornega kota in ponuja nekoliko drugačen pogled na sedanje slovensko literarno ustvarjanje. Med drugim pritegnejo pozornost lapidarni ekspresivni verzi Janka Ferka, subtilno arhaični spevi Maje Haderlap, modernistični poetični zasuki po koroški stvarnosti Fabjana Hafnerja, lirična tihožitja Gustava Januša, narodno domoljubne pesmi Andreja Kokota in Valentina Polanška, erotična lirika Cvetke Lipuš, preproste, toda subtilne izpovedi Milke Hartman in k sočloveku usmerjena poezija Štefke Vavti, a tudi miselno poglobljeni poetični verzi pokojne Milene Merlak Detela, ki je umrla leta 2006 na Dunaju.
Med pesniki iz Slovenije so upoštevani avtorji zelo različnih poetik, med drugimi Edvard Kocbek, Tomaž Šalamun, Veno Taufer, Dane Zajc, Boris A. Novak, Pavle Zidar, Branko Hofman, Tone Kuntner ali Niko Grafenauer, a tudi nekateri manj znani avtorji, kot na primer Ivo Frbežar in Ivo Antič, ki pa presenetita z izvirnimi verzi.
Dejstvo je, da je v slovenskem kulturnopolitičnem kontekstu pesništvo iz različnih ozirov še vedno osnovnica oziroma primarna odskočna deska za emancipacijo jezika in kulture.
Tudi v najnovejšem času se je pojavilo večje število pesnic in pesnikov, ki s pogledom v sedanje disharmonične čase v izvirnih novih načinih lirično beležijo svoje občutke in misli. Čeprav lirika in na sploh literatura v mednarodnem kontekstu v času globalnega potrošniškega kapitalizma in tehnokratskih trivializacij izgubljata na pomenu, pesništvo na Slovenskem ne usiha. Tudi dvojezični slovensko – angleški pesniški cvetober Sodobna slovenska poezija –Slowenische Gegenwartslyrik – Slovenian Poetry Today dokazuje s pomočjo angleških prevodov Herberta Kuhnerja in nemških prevodov Petra Kerscheja pestro razgibanost slovenskega pesniškega utripa in ponovno opozarja na presežni fenomen slovenske duhovnosti.
Peter Handke je v zvezi s tem slovensko literaturo nekoč označil za „enklavo svetovne književnosti“. Kakorkoli že. Vsekakor poezija izpod peres številnih sodobnih slovenskih avtoric in avtorjev različnih poetik, ki je objavljena v tej knjigi, vabi tudi tujega bralca v literarni svet slovenskih literarnih diferenciacij – v smislu mota, da so razlike bogastvo sveta.
Prispevek je sofinancirala Javna agencija za knjigo.