Stopnice v Odesi
Stamatis Polenakis
prevod: Boris Šinigoj
Format: 13,5 x 19,5 cm
Obseg: 115 strani
Cena: 22 eur
Mogočne stopnice v Odesi so sicer nedvomno arhitekturna mojstrovina, ki še danes vzbuja občudovanje; med drugim so zgrajene tako, da z vrha vidimo samo široke podeste, medtem ko od spodaj navzgor zgolj stopnice, s čimer na prvi pogled spominjajo na likovne iluzije sodobnega nizozemskega grafika M. C. Escherja. Vendar globlje v sebi
nezgrešljivo skrivajo daljnosežnejši spomin na starodavna mezopotamska stopničasta svetišče in pogrebna besedila iz egipčanskih piramid, kjer stopnice simbolizirajo duhovno povezavo med zemljo in nebom ter umrle, ki prestanejo tehtanje duš v podzemlju, po smrti vodijo v posmrtno življenje, k nesmrtnim zvezdam ob ohranjanju Božje presežnosti.
—
Ob otožnem zvenu viole d’amore, ki v pesniku obudi spomin na izgubljeno ljubezen, s katero sta v nekem drugem, daljnem življenju plula na ladji iz Odese v Trst, nas spričo iztirjenega časa, v katerem živimo, nehote obide zla slutnja grozeče bližine smrti. Kljub poetični podobi upanja v letu belih galebov se le stežka izognemo občutju, da bridka usoda Evrope že razpira svoja temačna krila nad medlečim pontskim obzorjem. V tej zamirajoči luči celo plemenito glasbilo, s katerim pesnik naslavlja svojo pesem o ginevanju spričo izgubljene ljubezni, nosi v sebi globlje svarilo od slepote zaljubljenosti v podobi prevezanih oči izrezljane amorjeve glavice. Kajti dvoje sočutno ubranih sedmerih strun baročnega godala obdajata zvočnici v obliki plamenečih mečev, ki ju tudi z ljubeznijo ni več mogoče pogasiti.
Boris Šinigoj (iz uvoda)
