Adventno premišljevanje
Anica Perpar
Hiše sedanjosti so le šotori,
mi potujoča smo karavana,
ali nad našimi poti prižgana
fata morgana…
(Oton Župančič: Prebujenje)
Kuge, lakote in vojske, reši nas,
o, Gospod! (molitvena prošnja)
Slab pastir je kazen za čredo in zase.
(Zaharijeva knjiga)
Orkester igra, Titanik tone.
(filmsko pričevanje)
Če se vrnem k Župančiču ali raje k zgodovini in arheologiji. Koliko civilizacij je vzbrstelo, se razvilo, doseglo vrh in zatonilo z znanimi ali neznanimi vzroki propada? Tudi današnja, tako imenovana moderna civilizacija, bolj natančno, vodilni principi zahodne družbe, so že prestopili Rubikon:požari, povodnji, suše, lakota, migracije, ljudje kot sredstvo izsiljevanja, pohlep, kopičenje bogastva oziroma moči, uničevanje vode, zemlje, zraka, prisiljevanje množic v igro mogočnežev, zanikanje etičnih norm, brisanje posameznikove in družbene odgovornosti, kruha in iger kot načelo vladanja, poneumljanje množic , lahkotno pozabljanje osnovnih principov, ki družbo ljudi ločijo od živalskih krdel in popolna zbeganost posameznika, ko se mora odločiti med prav in narobe.
Dekalog je pradavna in zgoščena zbirka navodil za harmonično osebno in družbeno sožitje. Prva tri govorijo o odnosu človek – Bog. Človekov napuh pa ni prenesel božje avtoritete, sam sebi hoče biti avtoriteta, sam sebi kralj, sam sebi ideal in vrednota. Pa vendar sluti, čuti in ve, da ni edini in popolni gospodar sveta in usode, da mu kopičenje in uporaba surove moči ne zagotavljajo ne varnosti ne miru.
Zmedenost in zanikanje etičnih norm izoblikovanih skozi tisočletja človekovega tu bivanja ter postavljanje tako imenovane individualne svobode na prvo mesto človekovih pravic brez povezave z dolžnostmi, je ledena gora našega »nepotopljivega« Titanika.
»Ne ubijaj!« veleva peta zapoved Dekaloga, ki jo človeški rod krši nenehno. Danes je ubijanje izpopolnjeno, pogosto nevidno in postalo je pravno zaščiteno. A kazen za kršitev te zapovedi ni božja obsodba, ni zapor, osamitev ali odstranitev, kazen je nesreča, ki jo povzročimo sebi in drugim.
Os, ki človeku ohranja človeško držo, je etos. Zapovedi Dekaloga so os. Današnji čas jih zanika, jih omalovažuje, jih smeši, izničiti jih ne more.
Bolezni, lakote in vojne so stalnica človeške zgodovine. Danes bi lahko izkoreninili vso svetovno lakoto in ponudili zdravila zoper mnoge bolezni. Vojne pa? »Slab pastir je nesreča za čredo in zase«, stoji v Zaharijevi knjigi. Slabih pastirjev je preveč. Strižejo, preprodajajo, podkupujejo, uničujejo, da bi ohranili svojo pastirsko oblast.
V adventnem času želi del sveta upati, da prihodnost ni izgubljena, da se svet lahko znova utiri z dobroto in ljubeznijo, s spoštovanjem in sprejemanjem. Naj upanje ne zamre!
