Iskanja II

189

 

                                                                                                                                  Iskanja II

 

                                                                                                                                Erika Primc

 

 

Nočem živeti s slikami

in okvirji

in stekli

in ogledali.

Lepa so

in presevajo svetlobo.

Vendar ni sončna.

 

***

 

Na grob mi položite hortenzije.

Všeč so mi. Vedno v barvi zemlje.

Iz nje izčrpajo, kar ima,

in to spremenijo v najlepše barve.

 

Vendar se prah vseeno lahko nabira

in sili h kašlju.

Lahko duši.

Lahko pa se spoji z zemljo. Postane eno z njo.

Neopazen povzroča odtenek bolj modre cvetove.

 

Prah sem.

In všeč so mi hortenzije.

 

***

 

Danes sem odeta v modro.

Hodim po polju med sončnicami,

lovim vzhajajoče žarke

ter iščem svoj rdeči šal,

ki si mi ga podaril.

 

Še se spomnim pogleda

in nasmeha na tvojem obrazu,

ko si mi ga izročil,

izvirno zavitega v ovojni papir.

Ne vem, čigavo veselje ob tem je bilo večje.

Nikoli več ga nisem snela.

 

Rada imam modro

in v bistvu mi zares pristoji.

Vendar tistega šala ne more nadomestiti

prav noben odtenek.

 

Danes sem odeta v modro.

In iščem manjkajočo rdečo.

Da bi šla lahko naprej.

 

***

 

Lepota bo odrešila svet.

Samo, če jo boš opazil,

se ji odprl

in jo sprejel.

 

Sposobnost sprejemanja lepote

se odraža v bitju srca

in neskončno razvejanemu grmu,

ki zmore rasti tudi v suši.

Ker ga dobro zalivaš.

 

***

 

Vstavila bom vejico.

Postanek

in vdih.

Trenutek, da pomislim

in skušam začutiti.

Da dam prostor.

Opomnik.

Vejica.

 

Pike prepuščam Tebi.