Izjava o slovenskih medijih

1060

Čeprav je spletna revija KDO? glasilo, namenjeno umetnosti, tokrat objavljamo pismo/poziv prof. dr. Janeza Jerovška in mag. Andreja Aplenca o stanju medijev v Sloveniji. Razlog za objavo je tale: razen provladnih medijev ni tega poziva objavil nihče. Ker mislimo, da medijsko/kulturniško/akademsko stanje pri nas, začenši z naravnost sramotno pristranskostjo RTV Slovenija, za katero je zdaj povsem jasno, da je zgolj nizkotno in neprofesionalno trobilo najbolj nazadnjaških sil v naši skupni zgodovini, ki so gradile svojo oblast na nasilju, množičnih umorih ter ukinitvi vseh pravnih ter drugih prvin zahodne civilizacije in ki ta hip zaradi domače in nedomače nestabilnosti ponovno uvidevajo možnost, da so jim spet na voljo ugodne razmere za zločinsko/nasilni prevzem oblasti, lahko odigra odločilno vlogo pri odstranjevanju temeljev svobode na naših tleh, se nam zdi primerno da vsaj delček slovenske javnosti soočimo z dejstvom, da stojimo na robu prepada: na nas je, da to z vso odločnostjo preprečimo, naj bo cena, ki jo bomo morali za to plačati, kakršnakoli že. Zdaj ne gre več za pluralizem ali za svobodo, marveč za bit ali nebit slovenskega naroda in za usodo naših posameznih življenj. Zato tudi izrekamo dr. Jerovšku in mag. Aplencu vso podporo.

 

Odgovorni urednik Spletne revije KDO?

 

Andrej Lokar

 

                                                                                                                 

                                                                                                                        Izjava o slovenskih medijih

 

 

                                      

                                                                                                                   Andrej Aplenc in Janez Jerovšek

 

 

 

Prof. dr. Janez Jerovšek in mag. Andrej Aplenc, naslavljava na slovensko in evropsko javnost izjavo o slovenskih medijih kot najin komentar na izjave nekaterih predstavnikov Evropske komisije. Te izjave so brez dokazov, zgolj na podlagi mnenj neznanih virov, ki so postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanja demokracije v Sloveniji.

 

Prof. dr. Janez Jerovšek in mag. Andrej Aplenc sta bila urednika tematske številke revije Dignitas za človekove pravice. Ta tematska številka je imela naslov Medijska konstrukcija slovenske realnosti, založnik Nova revija leta 2002. Številka je obsegala 24 člankov, ki so bili prej objavljeni v sedmih raziskovalnih poročilih o demokratičnih vrednotah v slovenskih medijih. Raziskavo je finančno podprla slovenska vlada. Avtorji člankov objavljenih v reviji Dignitas, so bili priznani analitiki, univerzitetni profesorji, novinarji in politični komentatorji.

 

Ta publikacija revije Dignitas je opisala razmere v medijih v letu 2002, predstavljena analiza je pa še vedno zelo aktualna.

 

Dane Zajc je bil takrat največji slovenski pesnik in pronicljiv politični komentator. V spremni besedi k tematski številki revije Dignitas, naslovljeni Ustvarjanje province, je Dane Zajc zapisal:

 

Raziskave v tej knjigi so nastajale več kot eno leto. Pokažejo na avtocenzuro in na cenzuro, ki je značilna za naš tisk. Na to, kako si mnogi naši novinarji pustijo ukazovati in naročati mnenja, ki jih objavljajo kot svoja prepričanja ali odkritja, čeprav najbrž nimajo nikakršnega prepričanja ali svojega lastnega pogleda na tisto, o čemer pišejo. In tako oblikujejo javno mnenje. Da bi prekrili resnico, jo prepleskajo s polresnicami. Slovensko javno mnenje, ki je že tako ali tako majavo in ignorantsko, s tem spodbujajo v relativizmu, nihilizmu in filistrstvu. To pa je seveda škoda, ki jo povzročajo neposredno bralstvu, za katero pišejo.

 

In je seveda na mestu vprašanje o odgovornosti, tej priljubljeni besedi iz duha samoupravljalskega časa, iz katerega določeno število novinarjev prihaja in vztraja v njegovi manipulatorski miselnosti.

 

Pa ni samo to. V mnogih člankih zasledimo izrazito škodoželjnost in privoščljivost žrtvi, ki se ji novinarsko pero posveča. Kar je značilno za malomeščanske duše. Kar ustvarja iz naše javnosti opravljivo in ozkosrčno provinco.

 

Rezultati in potek naših raziskav so bili nekajkrat predstavljeni na tiskovnih konferencah zavoda. Vendar brez učinka …

 

To je takrat napisal Dane Zajc. Položaj je danes še slabši.

 

Naj se sedaj predstaviva. Prof. dr. Janez Jerovšek in mag. Andrej Aplenc sva bila med ustanovitelji Zavoda za oživitev civilne družbe. Predsednik Zavoda v začetku 2000-tih let je bil pesnik Dane Zajc. Pomemben del dela Zavoda pa je bila publikacija leta 2002 tematske številke revije Dignitas za človekove pravice, Medijska konstrukcija slovenske realnosti.

 

Prof. dr. Janez Jerovšek je doktoriral leta 1968 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je bil kasneje profesor. Od leta 1974 do 1986 so mu v totalitarnem režimu prepovedali predavati zaradi političnih razlogov. Po slovenski osamosvojitvi je bil v letih 1991 in 1992 direktor RTV Slovenija. Funkcija mu je prenehala zaradi političnih razlogov po spremembi vlade, ko so prenovljeni komunisti prevzeli demokratično oblast, ki ga je nastavila. Je avtor številnih knjig in več kot tristo člankov na področju sociologije.

 

Magister Andrej Aplenc je bil kot dijak in študent dvakrat zaprt v znanem koncentracijskem taborišču Goli otok. Kasneje je emigriral v ZDA in leta 1970 magistriral na Thayer School of Engineering, Dartmouth College. Več kot dve desetletji je služboval kot inženir, v Slovenijo se je vrnil leta 1991, bil imenovan za generalnega direktorja Slovenskih železarn. Potem je bil odstavljen, ko so prenovljeni komunisti v času tranzicije prevzeli oblast. Je avtor dveh knjig in številnih člankov s področja politične analize.

 

Ugotavljava, da je država še vedno pod napetostjo, ki izvira iz časov množičnih pobojev v Sloveniji takoj po koncu druge svetovne vojne. Ta napetost se odraža na vseh področjih političnega življenja in je tudi razlog za tožarjenje slovenskih tranzicijsko – levičarskih novinarjev in politikov v Evropi, da sedanja vlada RS Janeza Janše nastopa proti svobodi medijev. Resnica je ravno nasprotna.

 

Prof. dr. Janez Jerovšek je leta 2002 zapisal v reviji Dignitas, Medijska konstrukcija slovenske realnosti: » Vzrok za takšno nepluralno in nedemokratično stanje medijev je v tem, da je približno 80 odstotkov elite iz časa socializma preživelo propad socializma in ohranilo svoje položaje tudi v tranzicijskem obdobju«.

 

V nadaljevanju je zapisal: »V raziskavi smo preučevali vpliv medijev na oblikovanje javnega mnenja … Pokazali smo na vrsto poskusov medijskih umorov znanih javnih osebnosti. Analizirali smo arogantni slog pisanja v komentarjih, ki ni v skladu z načeli profesionalnega novinarstva, niti z etiko pisanja z dobrim okusom. Zato so našo raziskavo v dominantnih in monopolnih dnevnih medijih srdito napadali, češ da je nepotrebna, da zapravljamo davkoplačevalski denar, da je to atentat na raziskovanje javnega mnenja in podobno. Nekatera novinarska peresa, ki pri svojem komentiranju ne upoštevajo profesionalnih standardov in etičnega kodeksa, so nas skušali celo poklicno razvrednotiti, čeprav ima večina članov raziskovalnega teama doktorske naslove in sta dva člana akademije znanosti in umetnosti, da so člani teama univerzitetni profesorji s tridesetletnimi izkušnjami na področju empiričnega raziskovanja, da ima večina članov bogate reference z številnimi knjigami in s pomembnimi položaji. Pomembno dejstvo je, da so bili nekateri člani v času socializma zaprti in so skupaj odsedeli približno petnajst let zapora, nekatere so pa profesionalno in delovno preganjali«.

 

Zapis dr. Jerovška je zajel glavne značilnosti dejanskega stanja slovenskih medijev v letu 2002, ki so bile v reviji Dignitas, Medijska konstrukcija slovenske realnosti, podrobno razdelane. Dejstvo je, da je to stanje še danes enako.

 

Ugotavljava, da so izjave nekaterih predstavnikov Evropske komisije neresnične. Ti so brez dokazov postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanja demokracije v Sloveniji. Očividno so viri teh izjav v krogih slovenske medijske scene, ki jo obvladuje postkomunistična tranzicijska levica.

 

Želiva predstaviti nekaj dejstev, ki kažejo na zelo enostransko medijsko sceno v Sloveniji, sceno katero zelo slabo razumejo v tujini:

 

dejstvo je, da je več kot 80% vseh medijev v lasti tranzicijskih bogatašev, ki podpirajo tranzicijsko levico;

 

dejstvo je, da je premier Marjan Šarec leta 2018 javno pozval državna in druga podjetja, naj ne objavljajo oglasov v medijih, ki kritizirajo njegovo vlado;

 

dejstvo je, da sedanja vlada premierja Janeza Janše ne ustrahuje nobenih novinarjev, ker to ni njen namen; za to nima nobenih pravnih ali lastninskih vzvodov; dejstvo je tudi, da niso bila objavljena imena novinarjev, ki naj bi jih vlada Janeza Janše ustrahovala;

 

dejstvo je, da premier Janez Janša ni tožil nobenega novinarja, kljub temu, da se že leta objavljajo časopisni članki, ki so lažnivi, žaljivi in vsebujejo fake news; tipični primer tega je fake news, da ima premier Janez Janša kliniko v Avstraliji;

 

dejstvo, da je časopis Delo, ki ga lastniško obvladuje kapital tranzicijske provenience, brez obrazložitve lansko leto razrešil odgovornega urednika Uroša Urbasa in njegovo namestnico Ženjo Leiler, poleg tega pa odpustil vrsto novinarjev; javna tajna je, da je bilo to uredništvo premalo anti-janšistično in da je večkrat opozorilo na poglavitne težave medijev, to je, da podjetniki direktno vplivajo nanje z odrekanjem oglasov in podobnimi pritiski;

 

dejstvo je, da je raziskava medijske scene, ki je bila konec lanskega leta opravljena na Fakulteti za medije, pokazala na izrazito neuravnovešenost medijskega prostora, bistveno več je zagovarjanja stališč opozicije, bistveno več prispevkov je levo orientiranih; to ni presenetljivo, ker se ujema z rezultati raziskav, ki so bile narejene v preteklosti;

 

dejstvo je, da so novinarji in novinarke Aktiva novinarjev nacionalne televizije RTVS na seji programskega sveta RTVS dne 9. maja 2016 razvili plakat z napisom »smrt janšizmu«; vodstvo RTVS ni z ozirom na to naredilo nič in za novinarje ni bilo nobenih posledic; dejstvo je, da tak govor predstavlja sovražni govor, ki je zakonsko kazniv; to geslo, » smrt fašizmu«, ki je med vojno grozilo s smrtjo okupatorjem, se uporablja sedaj proti legalni vladi, in je hkrati spodbudilo množično uporabo grožnje s smrtjo sedanjemu predsedniku vlade in parolo »ubi janšu«; predstavljajte si, da bi se isto zgodilo v Nemčiji, z napisom »smrt merkelizmu«, ali v Franciji »smrt macronizmu«, ali v Angliji z napisom »smrt johnsonizmu«; to je v Evropi nepredstavljivo, medtem ko se je to v Sloveniji zgodilo brez vsakih posledic; dejstvo je tudi, da ti novinarji in novinarke še vedno poročajo na RTVS;

 

dejstvo je, da enako kot leta 2008, ko je Slovenija predsedovala Svetu EU, ko je 571 novinarjev podpisalo izjavo, s katero so črnili z neresničnimi podatki slovensko vlado pred Evropo, da se tudi sedaj, nekaj mesecev pred ponovnim predsedovanjem Slovenije Svetu EU, nekateri (isti) novinarji tranzicijske tajkunske levice trudijo, da bi očrnili z (podobnimi) lažnimi navedbami vlado Republike Slovenije tako kot v letu 2008, ker jo, kot takrat, vodi premier Janez Janša;

 

dejstvo je, da se je slovenska evropska poslanka Tanja Fajon, predsednica stranke Socialnih demokratov, v maju leta 2020 poklonila pred spomenikom Borisa Kidriča, ki je med vojno bil med voditelji komunistične revolucije, po vojni pa sodeloval pri vzpostavitvi komunistične oblasti, to je v času povojnih pobojev, ko je nastalo več kot 800 množičnih grobišč  v Sloveniji, obstajala so koncentracijska taborišča, odvijali so se montirani sodni procesi s smrtnimi obsodbami, vladal je enopartijski sistem brez svobode govora in svobode medijev; ta drža evropske poslanke Tanje Fajon je enaka, kot da bi se predsednik nemške Socialno demokratske stranke klanjal pred spomenikom Ericha Honeckerja, če tak spomenik sploh obstoja.

 

Meniva, da je zelo utemeljeno povabilo premierja Janeza Janše, da se oblikuje ad hoc delovna skupina sestavljena iz predstavnikov Evropske komisije, ki bi obiskala Slovenijo in se seznanila z vsemi objektivnimi dejstvi. Tudi zato, ker je vlada Republike Slovenije demantirala nekatere izjave, ki so bile dane na sestanku komisije evropske poslanke Sophie Helene in ‘t Veld v Evropskem parlamentu dne 28. marca 2021.

 

Za konec pa naj še navedeva resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1069, ki govori o ukrepih, potrebnih za odpravo negativnih posledic bivših komunističnih totalitarnih režimov. Nevarnosti, da proces tranzicije – iz komunizma v demokracijo – ne uspe, so mnogovrstne. Meniva, da se to jasno kaže tudi v Sloveniji.

 

 

Prof. dr. Janez Jerovšek

 

Mag. Andrej Aplenc