Prva v nizu razprav, ki sta jo organizirala društvo Kud Kdo in založba Družina, je ponudila razmišljanje politikov desne sredine o tem, kako razumeti in se odzvati na krizo, v kateri se je znašla slovenska demokracija.
Sogovorniki – Lojze Peterle, Matej Tonin in Marko Balažic – so se poenotili okoli ugotovitve, da je lahko odziv na trenutne razmere, da se posameznika na novo ozavesti o tem, kakšni so njegova vloga, pravice in dolžnosti v demokraciji.
Pred dnevi je v prostorih Družine potekal pogovorni večer Kriza slovenske demokracije, ki sta ga organizirala kulturno umetniško društvo Kud Kdo in založba Družina. Kaj je demokracija, kako jo razumeti in kakšno vlogo naj ima v njej posameznik, je vprašanje, ki ga je sogovornikom, predstavnikom desne politične sredine, zastavil filozof Andrej Lokar, direktor založbe Kud Kdo.
Po besedah Lojzeta Peterleta, predsednika prve demokratično izvoljene slovenske vlade, samostojne države brez procesa demokratizacije ne bi imeli. »Šele ko se je odprla pot ljudski volji, se je ta lahko izrazila in postala zavezujoča za tiste, ki so jo hoteli slišati, pa tudi tiste, ki jim to ni bilo najbolj všeč,« ugotavlja Peterle. V takratnem času je imel prednost cilj, in ni šlo za vprašanje osebnega prestiža.
Takratni nosilci so izpeljali odklop od nedemokratičnega reda in se odločili za red, ki ne temelji na konceptu sovražnika, je razmišljanje nadaljeval Peterle in nato potegnil vzporednice s trenutno vlado. Ta, tako meni, ne vidi razlike med Socialistično republiko Slovenijo v nekdanji totalitarni Jugoslaviji in Republiko Slovenijo kot demokratično državo. Tudi zato so se zgodili vladni poklon Čebinam, pokop Janeza Zemljariča z državnimi častmi in ukinitev dneva spomina na žrtve komunizma. V takšnih razmerah je potrebno na novo ozavestiti vlogo posameznika v demokraciji, saj je opazna tudi resigniranost volilcev, je opozoril Peterle in poudaril pomen, ki ga imata pojasnjevanje razmer in ozaveščanje ljudi, kakšna je njihova vloga v demokraciji, kakšne so njihove pravice in dolžnosti.
Drugače misleče se potiska na rob
Predsednik Nove Slovenije Matej Tonin je delil opažanje, da se je na Zahodu oblikovalo enačenje demokracije z liberalizmom, češ, če nisi takšen, potem je s tabo nekaj narobe. »To se odraža tudi pri sedanjem položaju krščanske demokracije po Evropi: pri nas sežejo do sedmih odstotkov, podobno je na Nizozemskem, pet odstotkov so dosegli na Švedskem, na Slovaškem jih več ni v parlamentu … Kot da pristajamo na stališče: kdor ne razmišlja enako – torej liberalno – je nezaželen. Liberalne demokracija tako dobiva poteze avtoritarne demokracije, kajti bistvu pluralne demokracije je ravno to, da imamo lahko o marsičem različna stališča, pa smo vsi še vedno enakopravni sestavni del družbe,« je dejal Tonin. Kot pravi, je bistvo demokratične države, da se narod poenoti okoli nekaterih svetih stvari. Te predstavljajo nekaj vrednotnih središč, osi, v katere vsi verjamemo in jih podpiramo.
Tonin je izpostavil, da se prvič v zgodovini samostojne države vladna stranka (Levica) ne udeležuje praznovanja dneva državnosti, ker je skeptična do rezultatov slovenske osamosvojitve. Ob tem je opazno potiskanje drugačnih pogledov, tudi krščansko demokratskih, v neke vrste družbeni geto, je dejal Tonin.
Ustavno sodišče ne sledi pravu, ampak popularnosti
Marko Balažic opaža izgubo vizij in poti do njih, ki bi morale biti ključne. V tem prepoznava krizo demokracije v Sloveniji. »Zgodovinski razvoj je pokazal, da stvari v družbi najbolje delujejo takrat, ko je dostojanstvo vsakega človeka zaščiteno pred posegi drugih in tudi pred posegi oblasti z jasnimi pravili. In ta pravila so v demokraciji zbrana v ustavi, s sistemu zavor in ravnovesij med različnimi vejami oblasti. Najbolje so delovale tiste demokracije, ki imajo najbolj robusten sistem varovanja človekovega dostojanstva,« je dejal predsednik Slovenske ljudske stranke.
Kot pravi, pri nas za ustavno sodišče ne moremo reči, da je robusten varuh človekovega dostojanstva. Zakaj? Ker smo na ustavno sodišče in tudi v druge institucije demokratične države spustili občutek, da se je treba odločati po popularnosti, je povedal. Prav institucije demokratične države bi morali napolniti z najboljšimi ljudmi, je dejal Balažic.
Stalne krize v Latinski Ameriki
V razpravi je sodeloval tudi Damijan Ahlin, predsednik Slovenske kulturne akcije, ki deluje v Buenos Airesu, ki ponudil prikaz krize demokracije v Latinski Ameriki. Tam se ponavljajoče se krize demokracije pogosto kažejo kot posledica stalne gospodarske krize. Ta večji del držav zadržuje v revščini in omogoča stanje, ko so mogoče politične manipulacije, ki izkrivljajo svobodno politično voljo, je dejal Ahlin.
Dogodek je bil prvi v seriji razprav o stanju v slovenski (in širši) družbi, ki jih organizirata Kud Kdo in Družina in v katerih se bodo zvrstili sogovorniki iz različnih družbenih sfer, vključno s civilnodružbeno, podjetniško, kulturno in drugimi.
Pojasnilo: poudarki dogodka so povzeti po prispevku avtorja Bogomirja Štefaniča, ki je objavljen na spletni strani Družine na tej povezavi.
Foto: Tatjana Splichal (Družina)
