Razgled na Jeruzalem

                                                       

                                                                                                                        Razgled na Jeruzalem

 

                                                                                                                                      Apokrifi

 

                                                                                                                                    Jure Vuga

 

 

I

Zid objokovanja je navaden visok zid

in od tam ni mogoče naprej.

Lahko zgolj obrneš hrbet svetu

in moliš kot pravoverni Jud Neimenljivo,

večinoma z obžalovanjem,

lahko pa tudi brez.

 

Tako teče ogenj natančno v sotesko

naročja do dna, ne da bi me požgal.

Kajti ta ogenj je čist

in se ne širi zavoljo prevlade,

temveč, da miluje,

kot miluje maestral ciprese,

kot milujejo zvezde mornarje,

kot miluje reka postrvi.

 

II

Po stopnicah je angel

sestopil do kopeli Betesda

in se dotaknil vode, da je vzvalovala.

Plivkanje je oblilo vznožja njih,

ki so bili potrebni tolažbe

in jih vzdramilo

kot bi prvič spregledali zarjo!

Kajti angel ni prišel položit dlani na čelo

plemenitim in sijajnim,

temveč prav njim,

od sveta pozabljenim.

 

 III

Zemlja je lahko težka in trda in skoraj bi

strla Marijo, vendar je ona rodila brez bolečin

in prav zato je bil Jezus božanski že od rojstva

in se je družil z angeli v puščavi.

 

Nič ga ni motilo, da ima prašne lase,

da ga skuša nižje in sam zli duh.

Ni vedel, da je Božji sin, ker ni vedel, da je sin,

čeprav se je spominjal šeškanja in bil hvaležen.

 

Ni odganjal muh.

Dan se je vdiral vanj kot objem.

Nebo ga ni tešilo, ni mu dajalo dokončnih obljub.

Ko je odprl oči, je svetloba bila nežnejša,

je puščava bila nežnejša,

čeprav je vedel, da ga lahko pokonča.

 

IV

 

Jezusov grob je prazen,

saj Jezus stoji ob oknu neslišen.

Brez njega je v sobi hladno.

Brez njega je dvorana trpka noč brez zvezd.

Zazrt je v onkraj v sebi, ko zre v daljo,

medtem ko mimo plujejo eoni.

Mi ga ne vidimo,

a brez njega bi zledeneli.