Guillaume Apollinaire
Prevedel Aleš Berger
Mesečina
Luna medotočna z ustnami dementnih
vrtovi in mesta so nocoj sladkosnedni
zvezde kar dobro oponašajo čebele
in z brajd kapljajo iskrice medene
ker ko curlja z neba vso noč ves sladek
vsak lunin žarek je medeni žarek
skrivaj zasnujem zelo blago avanturo
bojim se ognjenega žela Arktura
ki mi položil je v dlani ogabne žarke
in roži vetrov je lunin med ukradel
Ponočnik
Bori ječijo ko se trkajo z vrhovi
sliši se južnik kako med njimi toži
z bližnje reke gromko se smejijo škrati
v težki veter ki zaganja se v rafalih
Atis Atis Atis razgaljen in prikupen
tebi se ponoči škratelj posmehuje
ker gorski veter je tvoj bor porušil
kot starodavna vojska gozd beži v daljavo
njena kopja o borovci trepetajo
vasi ugasle so se v misli zatopile
kot starci pesniki device
noben korak ne bo jih zdaj prebudil
in ne ko na golobe planejo kragulji
Nekega večera
Z belega neba nadangelov se je spustil orel
dajte mi opore
vam bo še dolgo v lučcah gorel plamen
molite zame
Mesto je kovinsko in edina je zvezda
v tvojih očeh utopljena
z bobnečih tramvajev strmijo blede svetilke
na bolehne ptice
Kar so mi v sanjah tvoje oči zadrhtele
popil je le eden
v kot mušnica rdečem plamikanju plina
se ti je dlan zaobrnila
Glumač se pači zijalom jezik jim kaže
samomor je storila prikazen
na figi visi in se slini apostol
vrziva ljubezensko kocko
Zvonovi so naznanili jasno in razločno
tvoje rojstvo
ceste so v cvetju in palme ti grejo po poti
naproti
Rozamunda
Dolgo spodaj sem pri durih
hiše kamor šla je dama
ki sem ji debeli uri
sledil po cestah Amsterdama
obsipaval jo s poljubi
Nabrežja so prazna in tudi
kanali in nihče ni vedel
ali našli so poljubi
njo ki sem ji dal življenje
za več kot dve debeli uri
Rozamunda sem ji rekel
da nikoli ne pozabim
ust holandsko razcvetelih
in počasi se odpravil
za Rožo Sveta v daljavi
Iz zbirke Alkoholi (1913), ki letos v celoti izide v slovenskem prevodu v zbirki Lirika. Prvič v slovenščini.