Objavljamo nekaj pesmi iz knjige Zbrane pesmi 1945-1975 ameriškega modernista Roberta Creeleya.
Pesmi 1945-1975
Robert Creeley
prevod Andrej Lokar
Piknik
Račka v ribniku
sladoled & pivo
vse me spominja
na West Acton, Mass. –
kjer sem živel, ko sem bil mlad
v veliki stari hiši
s 14 sobami
in gozdom tik za njo.
Sinoči sem se pogovarjal
s prijateljem in njegovo ženo
o ponirkih in divjih mačkah
in kako preživeti z mesečno plačo.
Vsi smo se tedaj vrnili domov
ali pa nazaj
kjer je bilo vse tisto
kar je bilo vse.
Meni
»Z Johnom sva sklenila,
da ne marava Ala Haiga …«
(Julia Wasp)
z jabolčnikom
in svinjino
kjer se kadi
tam, kjer je želja
tam, kjer je resnica
vsekakor je res
da ga vseeno ne bi maral.
V čolnarni
Predolgo sem čakal
nate sem čakal vselej in za vselej:
spremenljivost nespremenljivosti, nemir
znakov, ki jih niso dvignili
ali spustili; zaboji pomaranč
strup za podgane, sanke brez sanic
sneg, osvežilne pijače, ananasi;
vonj zažganega lesa, cigareti
nihče izmed nas ne bi smel kaditi
a smo kadili
čakal sem nate.
Vztrajanje v Centralu
Ne glede na barvo mojih hlač
ste vsi notri!
Nočem domov.
Spusti me ven, spusti me ven, spusti me ven.
V soboto je bil plačilni dan.
Še vedno pravim. Plačajte me danes.
Hočem svoj denar
in ga hočem zdaj.
Ta noč je ljubezen
sobotna noč, sanja o
žetonih, o slovesu do
drugega presenečenja, presenečenja.
Lahko bi bil umrl, ko sem bil star sedem
ali osem ali deset let.
Lahko bi bil mrtev,
potem pa sem tako dolgo živel.
Je vois dans le hasard tous les biens que j’ espère
Ko si dejal »naključno«
sem mislil, da si bila vljudna
in se usedel.
Ko sem se odpravil domov, nisem šel
domov. Rekla si
pojdi v posteljo in zaspi, potem
bo vse jasno.
Včeraj je bilo očarljivo jutro
in mislim, da so se naposled zgodile stvari, ki ne bodo minile.
Čreda
Navzven jahajo, to je starodavni
način, da še vedno uspevaš
v posnetkih strastnega topota kopit
živali se premikajo, ljudje pred in za njimi.
Vrata
Bum. Bum. Vrata.
Na katera nikoli ne trkamo, ampak jokajo,
saj kdor poje, umre
kar gre, gre naprej.
Nathaniel Hawthorne
Hip hop navzdol
in tamle so
heppel čaka očeta
stric jim je
kamnitni obraz
je legenda.
Sanja
Jezero v glavi
v katerega potisneta čoln
dva moža v hlačah
štiri noge med njima.
Ženske gredo
vstopijo plavaje
v goloto.
Vzcvetijo v pohoti.
Luč ugasne
prevali se
in se spodaj
začne dušiti.
Roke
Umakni roke
odtod
in odvrzi
jih, da se spet pojavi-
jo drug-
je na
kakšni drugi
ženski.
Prehod
Kar čaka v dvoranah
kar topota na stopnicah
vse prikazni so nocoj tu
prišle so od vsepovsod.
Samo ena ali dve
odsotni nam
to dajo čutiti tako
da nam parajo srce.
Ali si vedel, da te ljubim?
Lahko ugibam?
Ali je v tebi še kaj
nežnosti zame?
Kričim, da bi jih slišal
bridke, bridke glasove.
Gospe in gospodje
pridite, pridite še.
Kaj bo za kosilo
Samo od zadaj
me je mogoče jasno videti
zgolj drobec
ki visi v prostoru.
John je skočil v torek.
Morala bi se dobiti
a sem zamudil, on pa pretirano
kljubovalno.
Danes sem jaz na vrsti
obesim se z okna v sedmem nadstropju v centru
da bi se še zadnjič
poslovil.
