Nove pesmi (1917-1930)

 

Beležke

 

Antonio Machado

 

prevod Andrej Lokar

 

 

 

I

    Z mojega okna –

polje v Baezi

v svetli mesečini.

    Gorovje Cazorla

Aznaitín in Mágina!

    Iz mesečine in kamna

so tudi volkovi

Sierre Morene.

 

 

II

    Nad oljčnim gajem

je bilo videti skovirja,

kako je letel in letel.

    Polje, polje, polje.

Med oljkami

bele pristave.

    In črni hrast

na pol poti

med Úbedo in Baezo.

 

 

III

    Skozi cerkveno okno

je priletel skovir v stolnico.

    Sv. Cristobalón

ga je hotel prestrašiti,

ko je videl, da je pil

olje z oljenke Svete Marije.

    Devica je rekla:

Pusti ga piti,

Sv. Cristobalón.

 

 

IV

   Nad oljčnim gajem

je bilo videti skovirja,

kako je letel in letel.

   Sveti Mariji

je v poletu nosil

zeleno vejico.

   Polje v Baezi,

o tebi bom sanjal,

ko te ne vidim.

 

 

V

   Kamorkoli gre,

José de la Mairena

nosi svojo kitaro.

    Svojo kitaro nosi,

obešeno prek ramena,

kadar jaha konja.

   In vodi konja

na kratki uzdi

in s tilnikom kvišku.

 

 

VI

Sivi oslički,

obloženi z vejevjem

med oljkami.

 

 

VII

Tvoje kozje steze,

tvoje grmovje,

gorska Kordova!

 

 

VIII

    Romancerova

Kordova ravninska! …

Guadalquivir jo namaka,

polje rezgeče in rjove.

 

 

IX

   Sive oljke

bele poti.

Sonce je izsrkalo

s polja toploto

in celo spomin nate

mi hoče izsušiti

dušo iz prahu

nadležnih dni.