Beležke
Antonio Machado
prevod Andrej Lokar
I
Z mojega okna –
polje v Baezi
v svetli mesečini.
Gorovje Cazorla
Aznaitín in Mágina!
Iz mesečine in kamna
so tudi volkovi
Sierre Morene.
II
Nad oljčnim gajem
je bilo videti skovirja,
kako je letel in letel.
Polje, polje, polje.
Med oljkami
bele pristave.
In črni hrast
na pol poti
med Úbedo in Baezo.
III
Skozi cerkveno okno
je priletel skovir v stolnico.
Sv. Cristobalón
ga je hotel prestrašiti,
ko je videl, da je pil
olje z oljenke Svete Marije.
Devica je rekla:
Pusti ga piti,
Sv. Cristobalón.
IV
Nad oljčnim gajem
je bilo videti skovirja,
kako je letel in letel.
Sveti Mariji
je v poletu nosil
zeleno vejico.
Polje v Baezi,
o tebi bom sanjal,
ko te ne vidim.
V
Kamorkoli gre,
José de la Mairena
nosi svojo kitaro.
Svojo kitaro nosi,
obešeno prek ramena,
kadar jaha konja.
In vodi konja
na kratki uzdi
in s tilnikom kvišku.
VI
Sivi oslički,
obloženi z vejevjem
med oljkami.
VII
Tvoje kozje steze,
tvoje grmovje,
gorska Kordova!
VIII
Romancerova
Kordova ravninska! …
Guadalquivir jo namaka,
polje rezgeče in rjove.
IX
Sive oljke
bele poti.
Sonce je izsrkalo
s polja toploto
in celo spomin nate
mi hoče izsušiti
dušo iz prahu
nadležnih dni.
