Most čez Zaliv

129

 

                                                                                                                           Evgen Bavčar

 

Spoštovani!

Zelo sem ganjen ob informaciji, da bo v ponedeljek, 4. aprila srečanje na temo revije Zaliv. To pristno in iskreno idejo v spomin na revijo, ki je bila glas slovenske samoniklosti, pozdravljam. Lepo je, da se to srečanje dogaja na ulici Donizetti, št. 3 , ki zame predstavlja najbolj slovenski topos v obrambi Demokracije in samoniklega Slovenstva.

Leta 1986 sem v Parizu srečal dr. Aleša Lokarja, ki mi je predstavil Borisa Pahorja, za kar se še enkrat zahvaljujem njegovemu spominu. Govoril mi je takrat tudi o tem, kako je v italijanščini pripravil Cladiu Magrisu rezimeje o trzaški slovenski literaturi in kulturi, ki so bili potem vključeni v knijigo Claudia Magrisa »Trieste- un identità di frontiera«. Obstajata dve izdaji, prva in druga- popravljena. Sam sem dal svoj primerek prve izdaje novinarki Le Monda Nicole Zand, ko je pisala o Trstu in obiskala Claudia Magrisa. O drugi izdaji knjige Claudia Magrisa »Trieste- un identità di frontiera« mi je pripovedoval Boris Pahor in sicer o njegovi intervenciji, kritični na prvo izdajo »Trieste un identita di frontiera«, češ da so v njej nekatere pomanjkljivosti, kar je potem Claudio Magris vključil v drugo izdajo. Povem naj še, da sem preko Borisa Pahorja spoznal sodelavce Zaliva: Viktorja Blažiča, Franca Miklavčiča in zdravnika Vlada Kresnika, ki je preživel Goli otok in o tem tudi pisal. Kresnik se je podpisoval tudi s psevdonimi, kar bi bilo še potrebno odkriti. Sam sem bil pripravljen, da Kresniku napišem predgovor. Do objave njegovih tekstov o Golem otoku pa ni prišlo, ker so ga založbe sistematsko zavračale, spremljala ga je stigma »sodelavca Zaliva«.

Vse omenjene sodelavce sem s sestro večkat gostil na svojem domu v Lokavcu, št. 152, srečevali smo se pa tudi na Krasu. O »zadevi Kocbek« imam zabeležene nekatere detajle v zvezi z odnosom (oblasti Jugoslavije) do Borisa Pahorja in tudi do njegove soproge Radoslave Premrl, kot sta mi sama pripovedovala.

Vsem udeležencem srečanja na Donizetti iskreno čestitam in z globoko ganjenostjo spremljam njihov enkraten poklon Zalivu in Usodi njegovih sodelavcev.

 

S spoštovanjem,

dddr Evgen Bavčar