V temoti
Neža Zajc
Dostojanstveni hod
pred vsemi izbranci v dom
prenagljeno število
in sorazmerni prelom
z mračno posredi praznino
kakor na vekomaj strašni molk
v tekmovanju z jasnino
preveč rahlih muk
preveč zatrdelih lic
zaostajanja za višino
prednapovedanih vislic:
prizanašanja z bolečino.
Ne priznaš, ne slišiš,
da nikdar več ne vidiš
le zamaknjen v krog
plesa po zraku dlani
marmornatih svečenic –
Njo, eno po slepoti
prepoznaš nemudoma
po presežni moči
doumevanja krivic
in sprejetja milosti
na pleča nezdajšnje lepote,
da ni več vprašanja resnic
o spreobrnjenju v temoti.
