Hrepenenje Anime: Lona Verlich

217

Slike Lone Verlich z barvitostjo in motiviko delujejo na prvi pogled optimistično. Da nastajajo zelo spontano, nakazuje že umetničina težnja na slikarski ploskvi, tako v izbiri motivike kot zelo značilni tehniki. Preplet enostavno naslikanih motivov iz narave in nematerialnih simbolov se povezuje v razigrane prizore človekove vsakdanjosti, ki jo razbiramo iz naslovov Verlichinih likovnih del. Simboli, s svojo naivnostjo in igrivostjo, delujejo prvinsko, kot bi jih naslikala še neobremenjena otroška duša, a so po površini zelo premišljeno in vešče razporejeni. Figure, ki prevzamejo simbolno identiteto naslova slike, nepremično zrejo v gledalca in ga nagovarjajo.

Lona Verlich v svojih delih ustvarja povezave z nezavednim, kjer v vseh nas tudi tičijo vzroki za težave ali travme iz osebne zgodovine. Jezik nezavednega je jezik simbolov, preko katerih se naučimo razumeti sporočila lastnega nezavednega. Lik Lone Verlich se nemo ozira v svoj čustveni in duševni svet, svet sanj in fantazij, ki ga pravzaprav nezavedno obdaja. Potrebo po kreativnosti, iskanju pomena in duhovnosti izrazi le z gesto in abstraktnimi prizori, ki lik obdajajo.

Pomen barve je v njeni slikarski govorici jasno viden. Na eni strani žive barve in »lovilci svetlobe«, kot zlati lističi nanizani po likovni površini, razkrivajo vso svetost podobe, na drugi strani pa simboli pripovedujejo svojo zgodbo in umetničino zgodovino pomnjenja.

Lona v svojih delih prikazuje ujetost ženske ustvarjalne duše anime, ki na poti izpolnitve svojih tvornih zamisli trči na številne ovire. Carl Gustav Jung, utemeljitelj analitične psihologije, je definiral dva osnovna arhetipa (prapodobi), pogosto navzoča v sanjah in fantazijah: anima in animus. Vedno nastopata pri nasprotnem spolu in definirata našo nezavedno predstavo o ženskah (pri moških) in o moških (pri ženskah). Arhetipa torej omogočata razumevanje nasprotnega spola.

V svojih delih prikazuje hrepenenje po svobodi in sprejetosti, pa tudi soočanje s preteklimi težkimi izkušnjami. In nenazadnje, vero in upanje!

Lona Verlich s serijo Hrepenenje sonca od leta 2018 dalje poglablja svoj slikarski stil. Kolorit se umirja, opazna je izčiščenost linije ter pojav novega simbola, človeške figure v obliki keglja.

V podlago vnaša umirjene, naravne tone, ki predstavljajo ubrano oporo geometriziranim detajlom, postavljenim pred gledalca. Kompozicijsko razmešča like v harmoničnem zaporedju barvni planov, reduciranih na zgolj osnovno barvno lestvico. V zasnovi izhaja iz enostavnih, čistih likovnih vzorcev oziroma geometrijskih form, a se ta navidezna racionalna ostrina lahko nepričakovano preobrazi v večplastno mehkobnost, predmetna realnost prehaja v asociativnost, in slednjič, ekspresivno postaja abstraktno.

Lona zelo intenzivno raziskuje v tehnikah akrila in decoupaga. V čiste in zglajene akrilne poteze vnaša dele papirnatih prtičkov ali natančno izrezanih podob iz papirja ter zlatih lističev, s katerimi, kot že omenjeno, ujame svetlobo v monokromatsko barvno površino.

Podobna motivika in likovni postopek se pojavljata tudi v slikarkinih akvarelih, ki so nastajali za Mednarodni bienale akvarela malega formata Mini Castra v Ajdovščini.

Dela Lone Verlich so med publiko zelo dobro sprejeta, kar dokazujeta tudi njihov uspeh na trgu in niz tako nacionalnih kot mednarodnih nagrad.

Redno sodeluje na Mednarodnem likovnem simpoziju Slovenija odprta za umetnost, ki se vsako leto, v začetku poletja odvija na turistični domačiji Sinji vrh nad Ajdovščino. Na zadnjem, leta 2020, je predstavila serijo podob modrih žensk.

Na razstavi v Pilonovi galeriji Lona Verlich razstavlja tudi svoje največje delo – triptih Trenutek resnice (2020). Ustvarjala ga je kot odziv na izolacijo družbe v prvem, spomladanskem valu epidemije in predstavlja vrhunec umetničine zadnje ustvarjalne faze.

Lona Verlich (izg. Verlič) je umetniško ime avtorice, ilustratorke, slikarke in oblikovalke Polone Kunaver Ličen, ki ga uporablja od leta 2018.

Besedilo: Tina Ponebšek
Fotorafije: Primož Brecelj

licnahisa.com