Katja Bednařik Sudec: Iz globin občutij

108

Likovna poetika Katje Bednařik Sudec izpričuje popolno zavezanost tistemu, kar čuti v sebi. Prepoznavna je po subtilnem in izrazito intimnem izrazu. Ta se nanaša tako na ikonografijo kot na likovno-vizualno realizacijo. Avtorica snov za ustvarjanje črpa iz vsakdanjega življenja, zajema ga iz opazovanj primarne družine, se poglobljeno posveča medčloveškim odnosom in družinskim vrednotam ter se  ukvarja s proučevanjem tradicije. Zunanji svet spreminja v seizmografsko občutljivo notranjo refleksijo, v tankočutno samospraševanje o lastnih vlogah in poslanstvih, v poglobljeno zavedanje svoje enkratnosti in neponovljivosti, svoje ženskosti. Njena razmišljanja, pa čeprav so spodbujena iz zunanjega dojemanja, se potopijo v globine njenih občutij, se ponotranjijo in prerodijo za novo, likovno-vizualno rojstvo.

Ženski moment pripada raznolikemu motivnemu naboru in simbolnemu repertoarju. Je fil rouge, kateremu sledi skozi različna ustvarjalna obdobja, skozi spreminjajoče se cikluse in likovno raziskovalne tendence. Je popkovina, preko katere je trajno povezana sama s seboj. Je objektivizacija zvestobe sebi, s katero oblikuje svojevrstno in nezamenljivo likovno govorico. Če ne bi poznali njenega imena – to se je pogosto dogajalo v srednjem veku, za ženske umetnice pa tudi kasneje – bi avtorico vsekakor lahko poimenovali Ustvarjalka iz globin občutij, umetnica, ki brez zadržkov in cenzure govori o sebi, iz sebe, avtorica, ki se skozi dela razkriva, hkrati pa skozi močno likovno sublimacijo ostaja skrivnostna in zastrta.

Slikarkini lastni izvirnosti lahko sledimo že od njenih ustvarjalnih začetkov. Prespraševanju sebe in občečloveških vrednot je dodala raziskovanje ponotranjenih vzorcev, ki se med drugim porajajo že od ranih nog v pripovedkah ter takih in drugačnih pravljicah.

Tako en razstavni sklop predstavljajo ponotranjene pravljice, v katerih nastopajo ženske v oblačilih posamezne pravljične junakinje kot so: Trnuljčica, Sneguljčica, Rdeča kapica in Zlatolaska. Dela omenjenega cikla temeljijo na fotografskem zapisu ter so uresničena na nekonvencionalnem slikovnem nosilcu – kot print na tepihu, ob tem pa pridobivajo multimedijsko širino. Posamezni pravljični lik je osredni akter dogajanja, a spremljajoče ozadje postaja oder raznolikih likovnih efektov in uprizoritveni akt, v katerem se zrcalijo izkušnje sodobne ženske.

Skozi razglabljanje o trajanju je iz Trnuljčice  nadaljevala v zgodbo vezano na njeno materinstvo v seriji likovnih del malega formata, ki nosijo naslov Dotik tkanja – prihod I – IX. Dela so poklon za žensko še posebej blagoslovljenemu času materinstva, njenemu čutenju in čustvovanju. V njih je vzpostavljen za slikarko značilen dualizem, razpet med fizisom in antifizisom, med telesnim in duhovnim, med materialno prisotnim in odsotnim. V njih se povezujeta tudi preteklost in sedanjost, pa minevanje, ki se preko preobražanj spreminja v trajanje.

Podatki:

Katja Bednařik Sudec, Dotik tkanja – prihod I-IX, več materialno raznolikih slojev (akril na platno, print na platno, epoksi na transparentni tkanini, bombažna potiskana tkanina, plastične rože in predmeti, les, originalna idrijska čipka (Špela Jamšek), vezenina, nit); 50×50 cm, 2017 – 2018  (foto: Mankica Kranjec)