Tom Veber – Praprot

                                        

                                                     PRAPROT

 

                                                    Tom Veber

 

 

Skozi puhle liste mlade praproti

iztegnem roko.

Čutim lahno bitje srca.

Plitko, nejasno ihtenje.

Dotik rosnih kapljic

na konicah prstov.

Brišem solze, jih zaustavim s svojimi.

Okoli naju bel vzpenjajoč dim.

Burni veter v zasedi.

 

Skrbno bdim nad njo.

Jo tolažim, da ne ostane sama.

Ko se zbistri,

se mi počasi preda.

Čutim vsako njeno misel,

neuslišano hotenje.

Pograbi me, padem vanjo.

Okoli le še dim.

 

Prejšnji prispevekUtišanje srca – postsekularni roman Pavleta Raka
Naslednji prispevekV temi je luč – otvoritev razstave Jošta Snoja