Maximusove pesmi

Na spletni reviji KDO? objavljamo (domnevno) prvi slovenski prevod velikega ameriškega modernističnega pesnika Charlesa Olsona. Njegov ep Maximusove pesmi bo izšel pri založbi Kulturno umetniškega društva KUD KDO.

 

 

Maximusove pesmi

 

Charles Olson

 

prevod Andrej Lokar

 

 

 

Prva pesem

 

                                                           barvne slike

vsega, kar je mogoče použiti: zamazane

razglednice

                                  In besede, besede, besede

prekrivajo vse

                                                    Nobenih oči ali ušes

ki bi opravljale svoje delo (vse

zavojevano, prilaščeno, oskrunjeno, vsi čuti

vključno z umom, ki dela na tem, kar je

                                                               In drugi čut

ustvarjen, da bi podelil tudi najbednejšim, vsakomur, bedniku

tolažbo (zamaščenim

                                           potolaženim,

tudi pouličnim vozilom

pesem

 

 

Druga pesem

                          vse

narobe

                        In vprašajo me – se vprašam (tudi sam prekrit

z odpadki), kam

lahko gremo odtod, kaj lahko ukrenemo

kadar celo javni prevoz

poje?

           kako bi lahko šli kamorkoli

se celo odpravili skozi mesto

                                               kako bi izstopili od koderkoli (telesa

vsa pokopana

v plitkih grobovih?

 

 

Tretja pesem

              To jutro drobnega sneženja

preštevam blagoslove, razpoka v vodni pipi

ki preobraža odtok v čas, kaplja

vode na vodo, tako sladko

kakor ura Seth Thomas

v stari kuhinji

moj oče je stal v spodnjicah proti vetru (vselej

je pozabljal na trideseti dan, kakor se jaz nočem spomniti

stanarine

                  v onih dneh hiša

tako zelo last nekoga drugega

predvsem Kongoleja

                                  Ali vodovod

ki ne dela, to imam rad, uporabljal sem celo papirnate izrezke

in tudi vrv, da bi kroglo potisnil kvišku. In jo pritrdil

z roko

           Toda avto ne, nobena gibljiva stvar se ne premakne

brez pesmi, ki sem jo izgnal iz ušesa, hrup

celotnega lastništva …

                                      Luknje

v mojih obuvalih, v redu, zevajoči

razporek, jaz zunaj

pri roki, blagoslov

                                  tiste neprilike so vnovič

»Sredi polnosti stopaj

kolikor mogoče tik

razgaljenosti

                      Vpričo blaženosti

ščij

                           V času dobrotljivosti

pojdi vzdolž, pojdi

raztrešči, udrihaj, pojdi kot

(približaj se, kolikor se le moreš

cefraj

V deželi obilja ne

imej nič pri tem

                           umakni se

najnižji

vključno z nogami, pojdi

v nasprotno smer, pojdi

prepevaj

 

 

Četrta pesem

Poznam hišo iz blata & protja

Poznam obleko, pravkar skrojeno

                                                      (videl sem veter

odpihnil je njen bombaž

proti njenemu telesu

od gležnjev gor

                    tako!

bila je Nike

                    In njena stopala: take kosti

imeti bi bil moral kaj solz

kot jih je imel priljudni pikolovec

ki jih ni mogel odmotati sam, moral jih je prositi, na krovu dvojambornika

pogledal je

prve človeške oči, ki so znova uzrle

začetek človeškega gibanja (ravno pred tednom dni

pred 300.000.000 let

                                    Ona

je šla naglo

skozi trg, voda

tako pičla v tem

letnem času

In riba

 

 

Peta pesem

Videl sem obraze pomanjkanja

in zavračal FAO: jabolčno seme

se je vrnilo k

temu, kar je vsak izmed nas

v Novo Anglijo

 

 

Šesta pesem

ti piješ, ti

ki si tudi

želiš

Prejšnji prispevekStopinja
Naslednji prispevekPicasso