Muzanje muz

 

                                                                                                                         Muzanje muz

 

                                                                                                                         Anica Perpar

 

 

1.

 

Razbolen od poezije,

(zdravnik trdi, da gre za emšo),

hodi pesnik

po ulicah ljubljenega mesta.

 

Omejujejo ga

mala domovina,

brezčutni uredniki,

neizobraženo bralstvo,

prekleto ministrstvo,

rineži in komolčarji,

prividi in prisluhi,

planke in zidovi.

 

K sreči ima Muzo

in kozarec vina.

 

 

2.

 

Poezija ne redi,

od poezije se

nič ne povesi,

poezija je

popolnoma

neškodljiva.

 

V poezijo se rodiš,

s poezijo nastopaš,

s poezijo blefiraš,

s poezijo si

drugačen od drugačnih.

 

 

3.

 

Ni znano,

ali je šlo za poezijo

modernega pesnika

ali okorelega

tradicionalista.

 

Njegova muza

ni bila krepostna,

pa tudi razuzdana ne,

čeprav je včasih

zaudarjala

po pivu in cigaretah.

 

Poslušalci so zdržali

dolgo pesniško branje

in sprijaznjeni z usodo

pesniku tudi aplavza

niso odrekli.

 

 

4.

 

Pota poezije

so skrivnostna

in niso za mehka kolena.

 

Poslušat me pridejo

starejše gospe,

ki ljubijo poezijo,

čeprav slabo slišijo

in jim res nič več

ne pride do živega.

 

Po zaraslih stezicah

te gospe ne morejo

in zadnja pesem

diši po šanelu

v toaletnih prostorih.

 

 

5.

 

Da je vsakdanjost

sovražnica poezije,

izvem slučajno,

ko je urednici zbolel otrok

in je noč prebedela

ob njegovi postelji.

 

Nekoč davno

je tudi ona pisala pesmi,

a si ni mogla kupiti torbice

in tudi dopusta

si ni mogla privoščiti,

zato je svojo muzo

obesila na klin.

 

 

6.

 

Brezsramni poetesi,

oblečeni v črno

in z globokim dekoltejem,

so prepovedali

bralno pohujševanje.

 

Poet,

ki si je zvil gleženj,

je napisal pesnitev

kako zviti gleženj boli,

kar je lepega strašni začetek.

Njemu niso

ničesar prepovedali.

 

 

7.

 

Izpljuni pesem,

da se ne zastrupiš

z vsebino,

ki je, milo rečeno,

neužitna.

Branje je katarza

po bruhanju.

 

Ne boj se,

če ti kritika

diha za vrat,

ti imaš zveze.

Ko prideš na vrsto,

se pozanimaj,

kdo te bo peljal domov!