Smešni ognji

 

Smešni ognji

Octavio Paz

prevod Andrej Lokar

 

                                                                                                    

 

Žonglerju

 

Naredili so ogenj, tako da so drgnili dve suhi palici drugo ob drugo

Cervantes Persiles

Kako se poigrava z nami čas,

na robu velikega žrela,

kadar se mrači,

drgne dve , tri, štiri, šest

                                                           besed!

da odletijo tja onkraj.

Sonca, lune, planeti,

krožijo, sijejo, pojejo,

                                 izginejo

kakor ta svet v drugega.

                                                                        Vrniti se morajo,

to noč ali naslednjo,

                                 glasba, ki spi v polžu spomina.

Prejšnji prispevekUvodnik: Referen-dum-dum
Naslednji prispevekMisli iz osebne slikarske prakse